Galerija PD Hakl

Fotografije iz pohodov planinskega društva HAKL


Domov Prijava
Seznam albumov Zadnje dodane slike Zadnji komentarji Največ ogledov Najbolje ocenjeno Moje priljubljene Po datumu Išči
Domov > Pohodi

Marjan Fištravec - Dobrač 7.9.2013


Fistravec_Dobrac_2013-098.JPG

Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Njegov najvišji vrh je 2166m visok Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač pa ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30m. Na vzhodnem od teh dveh vrhov pa se nahaja najvišja cerkev v Evropi.
Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma pa se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte) v bližini katerega pa stoji 160m visok televizijski stolp, ki je viden že od daleč.
Več na:
http://www.hribi.net/gora/dobrac_dobratsch/31/810

Št. slik:99, zadnja dodana 12.09.2013
Št. ogledov albuma:146

Marjan Fištravec - Ojstrica - 2013


Fistravec_Marjan_Ojstrca_2013_-021.JPG

Ojstrica (2350 m) – kraljica in lepotica Kamniško Savinjskih alp, prva visoka in markantna gora tega predela pogorja, ki je vidna iz vseh smeri. Na njen vrh je možen planinski (gorniški), pa tudi težji - plezalni pristop.
Na vrhu je bilo tako, kot se za takšno lepotico - goro spodobi. Kot bi stali na terasi, na eni strani obkroženi s stenami in vrhovi bližnjih gora, dolin pod njimi ter na drugi strani travniki in gozdovi planin (npr.Velike planine)…., ki se spustijo do ravnin proti Kamniku in Ljjubljani…. Razgled je mnogo mnogo lepši, kot smo lahko pričakovali - čudovito.
Kakorkoli, vseeno je od kod jo naše oko gleda, ta lepa gora vzbuja pozornost, in verjetno ni planinca, ki si ne bi vsaj enkrat zaželel stopiti na vrh te vitke gorske kraljice.
Bilo je prvič (vsaj za nekatere), a zagotovo ne zadnjič. Na tem pohodu smo se nanjo povzpeli iz planine Podvežak in s planine Korošica, no drugič pa…?

Št. slik:88, zadnja dodana 03.09.2013
Št. ogledov albuma:185

Marjan Fištravec - Triglav 10.08.2013


Fistravec_Triglav_2013-000.JPG

Tradicionalni 19. pohod na TRIGLAV 2013.
Trditev da mora vsak Slovenec vsaj enkrat stopiti na vrh Triglava 'je seveda iz trte zvita', kajti vzpon na ta mogočen vrh v osrčju Julijskih alp ni enostaven in ne kratek. Kdor pa se odloči in premore fizične kondicije ter nima vrtoglavice, bo ob vzponu ter seveda povratku, s pomočjo odgovornih vodnikov, poplačan na način, ki ga je pravzaprav nemogoče opisati.
V kolikor je v skupini več začetnikov, je najprimernejša pot z Rudnega polja-planote na Pokljuki, skozi smrekove gozdove od koder se lahko z zmernim tempom, med vršaci Ablance, Draškega vrha, Tosca…. nad travnatimi dolinami oz. polji povzpnejo v visokogorje. Že pred Vodnikovim domom pa se uzrejo pečine Triglava in koči Planika ter Triglavski dom na Kredarici. Od Vodnikovega doma pa dalje do Planike, po pobočju poraščenim z raznovrstnim planinskim cvetjem. Čudovito!
Od koče Planika pa se začne 'bolj zares' (kakšno urco in pol). Najprej se je potrebno povzpeti po varovani poti na greben Malega Triglava, kjer pustimo nahrbtnike (v kolikor se bomo spustili po drugi poti - do doma na Kredarici).
Zatem pa s pomočjo varoval in vodnikov preko grebena do cilja Aljaževega stolpa. Veselje, fotografiranje, krst s planinsko vrvjo po zadnji plati vsakega, ki prvič stopi na vrh. Pogledov ki se odpirajo drug za drugim se ne pozabi nikdar, so preprosto veličastni. S pomočjo fotoaparata pa jih je mogoče zabeležiti in tudi ponuditi vsakomur, ki do tja iz različnih razlogov ne zmore.
Preostane nam še popoln nadzor nad koraki navzdol, vse tja do doma na Kredarici. Tukaj se s pogledom na mogočne pečine pravzaprav zavemo, kod smo hodili in kaj smo premagali sami v sebi.
Preostaneta nam še sprostitev ob večerni zarji in medsebojna izmenjava vtisov (kakšno 'poživilo' pa tudi ni prepovedano).
V ranem jutru, po prespani oziroma neprespani noči, je mogoče videti sonce na obzorju in skale Triglava kako zažarijo. Kdor ima danost - opazovati svet okrog sebe, doživi vsaj kanček raja.
Preostane le še pot navzdol, tokrat je izbrana po ledeniški dolini Krma. Varna pot, obdana z vrhovi Malega in velikega Draškega vrha….Debele peči…itd. Seveda previdnost velja, kajti pot je končana ob zadnjem koraku v dolini, poslednjega udeleženca pohoda.
Srečno pot!
Marjan Fištravec

Št. slik:107, zadnja dodana 17.08.2013
Št. ogledov albuma:210

Drago Lipič in Ida Kokol - Dolomiti in Marmolada 2013


Drago_Lipic_Dolomiti_Marmolada_2013-000.JPG

Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih. Ob jasnem dnevu je z nje mogoče videti Jadransko morje in Benetke.

Južna stran gore je izredno prepadna in strma. Na severni strani gore pa je ledenik Ghiacciaio della Marmolada, ki je največji v Dolomitih. Goro sestavlja več vrhov, katerih nadmorska višina pada od zahoda proti vzhodu. Ti vrhovi so: Punta Penia (3343 m), Punta Rocca (3309 m), Punta Obretta (3230 m), Monte Serauta (3069 m) in Pizzo Serauta (3035 m). Gora je skozi vse leto zelo obiskana turistična točka: pozimi jo obiskujejo smučarji, poleti pa planinci in turisti, ki se lahko vse do Punta Rocce povzpnejo z žičnico.
Več na - http://sl.wikipedia.org/wiki/Marmolada

Št. slik:233, zadnja dodana 05.08.2013
Št. ogledov albuma:221

Marjan Fištravec - Krn in Predil 6.7.2013


DSC04677.JPG

Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju. Razdalja med Krnom in Jadranskim morjem je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate stmali, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krni ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz Kobarida ali Drežnice.
Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi Krn, Vrsno, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so žive še danes.
Na vznožju gore se med Lemežem in Malim Šmohorjem nahaja Krnsko jezero, ki je največje slovensko visokogorsko jezero.
Več na ....
http://sl.wikipedia.org/wiki/Krn

Št. slik:96, zadnja dodana 11.07.2013
Št. ogledov albuma:175

Branko Družovec - Kepa 22.6.2013


Branko_Druzovec_Kepa_2013-035.JPG

Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah. Celotni greben leži na avstrijsko – slovenski meji. Njeno severno strmo spuščajoče se skalnato pobočje daje njen značilni piramidasti izgled. Najzahodnejši vrh Jepca (1610 m) se preko vmesnega sedla (1587 m), kjer je nekoč stala planinska koča Annahütte, sedaj pa je tam mednarodni planinski mejni prehod, navezuje na Koroško Malo Kepo (1815 m), le ta pa na osrednji vrh. Njen severovzhodni greben se spušča proti planini Borovščici, kjer stoji edina planinska postojanka Bertahütte v tem delu gorstva, vzhodni greben pa se zlagoma spušča preko Dovške Male Kepe (2077 m), Gubna (2035 m) in Plevelnic (1979 m) na sedlo Mlinca (1581 m), od koder se preko Dovške Babe (1891 m) navezuje na Golico (1835 m).
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kepa

Št. slik:46, zadnja dodana 25.06.2013
Št. ogledov albuma:167

Marjan Fištravec - Pohod na Struško 15.6.2013


Marjan_Fistravec_Pohod_na_Strusko_2013-000.JPG

Struška je manjše pogorje, ki se nahaja med Stolom oz. Belščico ter Golico. Z Velikega vrha, kot se imenuje najvišji vrh omenjenega pogorja, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe ter del zahodnih in osrednjih Karavank. Ob lepem vremenu, pa razgled seže vse do Velikega Kleka v Visokih Turah.

http://www.hribi.net/gora/struska/11/200

Št. slik:77, zadnja dodana 18.06.2013
Št. ogledov albuma:162

Marjan Fištravec - Trojiška pohodna pot 8.6.2013


Marjan_Fistravec_Trojiska_pohodna_pot_2013-063.JPG

5. TRADICIONALNI POHOD PO »TROJIŠKI POHODNI POTI«

Trojiška pohodna pot (TPP), ki je bila dana v uporabo leta 2008 in smo jo nadelali v našem planinskem društvu, poteka skoraj v celoti po zunanjih mejah Občine Sveta trojica v slov. gor. Zajema vsa naselja v občini in je dolga slabih 36 km. Pot je speljana tako, da lahko obiščemo večino krajevnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti in drugih obeležij. Posebej velja poudariti, da ob njej lahko obiščemo edini rudniški izkop kamna – peščenjaka v Oseku, ki je zagotovo daleč na okrog edini takšen primerek in zato zelo zanimiv. Na poti bomo uživali ob različnih panoramskih pogledih na naselje Sv. Trojica z znamenito cerkvijo Sv. Trojice, na raztegnjeno pesniško dolino na eni in drvanjsko na drugi strani. Pogled se bo ustavil na panorami naselja Cerkvenjak, Benedikt s cerkvijo Sv. Treh Kraljih, mestnega naselja Lenart. Če bo vreme dopuščalo, pa boste lahko občudovali lepe poglede na Pohorje, Donačko goro, Boč, pogled bo celo segal vse tja do v pomladi še zasnežene Pece in koralpskih vrhov na avstrijskem. TPP po zahtevnosti sodi med lahke pohodne poti, saj višinska razlika med najnižjo in najvišjo doseženo točko ne presega 100 m. V povprečju, če želimo etapno prehoditi celotno traso pa višinska razlika ne presega 50 m.

Št. slik:64, zadnja dodana 11.06.2013
Št. ogledov albuma:163

Marjan Fištravec - V naši grabi 18.5.2013


Fistravec_V_nasi_grabi_2013-080.JPG

Na pohod smo videli Oseški kamnolom in Tehnični muzej v Cerkvenjaku. Dolžina pohoda je ocenjena na okoli 12 km, za kaj je bilo potrebno slabih 5 ur hoje, skupno s postajališči.
Na koncu smo končali v Naši grabi ob toplem obroku in pijači ...

Št. slik:86, zadnja dodana 19.05.2013
Št. ogledov albuma:168

Marjan Fištravec - Čreta 27.04.2013


Fistravec_Creta_2013-016.JPG

Čreta pri Kokarjah (ali Kokarju) je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto (na vzhodu) z Menino planino (na zahodu) in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Poleg planinskega doma in lepih pašnikov si boste na vrhu lahko ogledali še romarsko baročno cerkev Matere Božje in nekoliko starejšo gotsko cerkev sv. Katarine, z vrha pa je tudi lep razgled na Nazarje, Mozirje in okoliške hribe ter Kamniške Alpe v ozadju. Na Čreto se lahko povzpnete z Vranskega (po dveh poteh), Letuša ali Braslovč, če pa ste pripravljeni hoditi dobre 4 ure (v eno smer), pa se lahko na Čreto odpravite iz Motnika ali Mozirja.
Več na:
http://www.zaplana.net/izleti/Creta/

Št. slik:111, zadnja dodana 10.05.2013
Št. ogledov albuma:150

Marjan Fištravec - Kobansko (Tojzl, Žavcarjev vrh) 2013


Fistravec_Marjan_Kobansko_2013__282929.JPG

Žavcarjev vrh je 915m visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Ker je vrh v celoti poraščen, z njega ni razgleda.

http://www.hribi.net/gora/zavcarjev_vrh/4/1202

Št. slik:55, zadnja dodana 31.03.2013
Št. ogledov albuma:172

Marjan Fištravec - Jeruzalem 17.2.2013


Marjan_Fistravec_Jeruzalem_2013-009.JPG

Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestniski Jerusalem.

Jeruzalem leži v Prlekiji, pokrajini v SV Sloveniji, ki meji na Avstrijo in Prekmurje na severu ter Hrvaško na jugu. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine, termalnih vrelcev in zdravilišč ter kasačev. Je zibelka znamenitih mož kot so jezikoslovec Franc Miklošič, filmski ustvarjalec Karel Grossmann, lirski pesnik Stanko Vraz, skladatelj Slavko Osterc in akademski slikar Ante Trstenjak.
Več na:
http://www.jeruzalem.si/

Št. slik:102, zadnja dodana 22.02.2013
Št. ogledov albuma:162

Marjan Fištravec - Peca 16.2.2013


Marjan_Fistravec_Peca_2013_-000.JPG

Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad Podjuno. Njeno vršno zgradbo sestavlja več vrhov. Najvišji vrh, 2.126 m visoka Kordeževa glava (nemško Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu, je planotasta, porasla pretežno s travo in nizkim rušjem. Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo (2.012 m), koder se nahaja planinski mejni prehod. Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh (Knieps, 2.109 m), kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu, 2.113 m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze, 2.074 m). Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Peca

Št. slik:98, zadnja dodana 21.02.2013
Št. ogledov albuma:173

Marjan Fištravec - Zimski pohod na Boč 26.1.2013


Marjan_Fistravec_Pohod_na_Boc_2013-086.JPG

Zimski pohod na Boč.
Boč je med zadnjimi vrhovi v Karavankah preden le te preidejo prek Donačke gore in Maclja v Panonsko nižino. Boč ima dva približno enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le pet minut hoje. Na enem so oddajniki in vojska, na drugem za planince dostopnem vrhu pa 20m visok razgledni stolp s katerega se nam odpre lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije.
Več na www.hribi.net.

Št. slik:87, zadnja dodana 27.01.2013
Št. ogledov albuma:141

Marjan Fištravec - Pohod po poteh Pohorskega Bataljona 12.januar.2013


Fistravec_Po_poteh_Pohorskega_Bataljona_2013-002.JPG

Marjan Fištravec - Pohod po poteh Pohorskega Bataljona 12.januar.2013

Št. slik:59, zadnja dodana 15.01.2013
Št. ogledov albuma:163

Branko Družovec - Ravna Gora 14.10.2012


101.JPG

Razpotegnjeni hrbet Ravne gore doseže 660 metrov nadmorske višine in nosi dva planinska domova (Filićev dom in Pusti duh), kjer se je mogoče okrepčati s hrano in pijačo ter tudi prespati. Ravna gora je poznana po svojem centru za jadralno padalstvo in po mnogih planinskih pešpoteh. Blizu najvišjega vrha je cerkev sv. Treh kraljev. Z njenega vrha se ponuja edinstven pogled na Hrvaško Zagorje in Haloze ob dobri vidljivosti pa tudi Kamniško - Savinjske Alpe in Blatno jezero (Balaton).
Več na WWW.HRIBI.NET

Št. slik:50, zadnja dodana 16.10.2012
Št. ogledov albuma:181

Marjan Fištravec - 4. MAČKOVSKI POHOD 16.9.2012


Marjan_Fistravec_Mackovski_pohod_2012-121.JPG

Marjan Fištravec - 4. MAČKOVSKI POHOD 16.9.2012

Št. slik:122, zadnja dodana 22.09.2012
Št. ogledov albuma:172

Marjan Fištravec - Begunjščica čez Zelenico - 25.8.2012


Marjan_Fistravec_Zelenica_Begunscica_2012-109.JPG

Begunjščica je razgledna grebenasta gora v Karavankah, katere severna ostenja in melišča se spuščajo vse do Zelenice in skrbijo, da se sneg na smučišču obdrži še v pozno pomlad.

Gora se razteza od Ljubelja na vzhodu do Smokuške planine na zahodu. Najvišji vrh Begunjščice je Veliki vrh (2060 m), ki ponuja lep razgled od Ljubljanske kotline do Julijcev. Na vrh vodi več markiranih poti.

S planine Zelenice vodi markirana pot preko melišč severnega in zahodnega dela Begunjščice. Na zahodnem grebenu se odcepi pot navzdol do Roblekove koče, levo pa se pot nadaljuje na vrh Begunjščice.
Več na:
http://www.zelenica.si
http://www.hribi.net/izlet/ljubelj_begunjscica_cez_zelenico/11/52/609

Št. slik:177, zadnja dodana 01.09.2012
Št. ogledov albuma:200

Marjan Fištravec - 18 - pohod na TRIGLAV 2012


Fistravec_Triglav_2012-003.JPG

Tradicionalni 18. pohod na TRIGLAV 2012
11-12 avgust 2012.

Triglav (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Triglav se morda nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja, možno pa je tudi, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Vrh ni izrazito trodelen iz katerekoli strani. Od daleč lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer Mali Triglav predstavlja drugi vrh. Na severni strani leži ostanek Triglavskega ledenika. Triglavsko pogorje je osrednji del Triglavskega narodnega parka. S Triglavom je tesno povezana tudi legenda o Zlatorogu.
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav

Št. slik:229, zadnja dodana 16.08.2012
Št. ogledov albuma:259

Ida Kokol in Drago Lipič - Tofana di Rozes 4-5.8.2012


Drago_Lipic_Tofana_di_Rozes_2012-029.JPG

Tofana di Rozes je 3225m visok vrh, ki se nahaja zahodno od Cortine d'Ampezzo. Z vrha na katerem stoji križ je lep pogled na sosednji vrh imenovan Tofana di Mezzo, na katerega pripelje žičnica. Ob lepem vremenu pa razgled seže po večjem delu Dolomitov, kjer seveda izstopa Marmolada s svojim ledenikom.
Več na:
http://www.hribi.net/gora/tofana_di_rozes/39/1088

Št. slik:120, zadnja dodana 19.08.2012
Št. ogledov albuma:331

Št. albumov:178 (št. strani:9) 5

Naključne slike - Pohodi
Fistravec_Mrzlica_2015-038.JPG
št. ogledov:23
Drago_Lipic_OS_Benedikt_Ribniska_koca_2014-016.JPG
št. ogledov:21
Marjan_Fistravec_Zelenica_Begunscica_2012-065.JPG
št. ogledov:30
Fistravec_Korosica_2015-004.JPG
št. ogledov:22
23-DSCN4986.JPG
št. ogledov:39
Marjan_Fistravec_Vindisev_pohod_2017-044.JPG
št. ogledov:29
Marjan_Fistravec_Kurji_Vrh_2012-080.JPG
št. ogledov:20
Marjan_Fistravec_Urban_2017-012.JPG
št. ogledov:27

Najnovejše slike - Pohodi
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-145.JPG
št. ogledov:1213.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-144.JPG
št. ogledov:913.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-143.JPG
št. ogledov:913.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-142.JPG
št. ogledov:913.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-141.JPG
št. ogledov:913.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-140.JPG
št. ogledov:1013.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-139.JPG
št. ogledov:813.02.2018
Marjan_Pauric_Ljutomerski_pohod_2018-138.JPG
št. ogledov:913.02.2018