Galerija PD Hakl

Fotografije iz pohodov planinskega društva HAKL


Domov Prijava
Seznam albumov Zadnje dodane slike Zadnji komentarji Največ ogledov Najbolje ocenjeno Moje priljubljene Po datumu Išči
Domov > Pohodi

Tončka Divjak - Pohod na Veliko planino 2009


Velika_planina_023-1.jpg

v Pohodu sodelovali učenci OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, OŠ Sv. Trojica, OŠ Benedikt. Mentorica Tončka Divjak.

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi.

Več na Wikipediji in www.velikaplanina.si

Št. slik:41, zadnja dodana 30.09.2009
Št. ogledov albuma:182

Branko Družovec - 12-13.9.2009 Primorski del Slovenske planinske poti


Druzovec_Branko_SPP_-31.jpg

Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja – zadnjega grebena pred Kraškim robom in slovensko Istro – in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem s čudovitim razgledom na Piranski in Tržaški zaliv, Istro ter na okoliške vrhove – Vremščico, Nanos s Trnovskim gozdom in Snežnik. Ni čudno, da je priljubljen cilj primorskih izletnikov.
Na Slavnik vodi množica markiranih poti – iz Hrpelj pelje pot po grebenu, s Podgorskega krasa (jugozahodno od Slavnika) vodijo nanj Slovenska planinska pot (SPP) iz Prešnice ter dve poti iz Podgorja, iz Matarskega podolja (severovzhodno od Slavnika) pa poti iz Bača pri Materiji, Markovščine in Skadanščine. Pot čez Skadanščino si lahko še dodatno podaljšamo z ovinkom mimo Malih vrat.
Poleg vseh teh markiranih poti se lahko na Slavnik odpravimo še po množici nemarkiranih kolovozov; najbolj znan je tisti, ki se začne pri lovski koči v Skadanščini in se nato pridruži poti iz Bača.
Množica poti vam omogoča, da si izberete tisto, ki ustreza vaši kondiciji in želji po vzpenjanju po strmih pobočjih.

Več na: WWW.ZAPLANA.NET

Št. slik:45, zadnja dodana 21.09.2009
Št. ogledov albuma:172

Ida Kokol, Mirko - Ferate 22.7.2009


Ferate_Ida_-5.JPG

Št. slik:98, zadnja dodana 30.08.2009
Št. ogledov albuma:188

Drago Lipič, Škerget Erni - Triglav 8-9.avgust 2009


Drago_Lipic_Triglav_2009_-21.JPG

Triglav je najvišja gora v Sloveniji in v Julijskih Alpah. Nahaja se med Trento, Vrati, Krmo in Bohinjem. Z vrha je zelo lep razgled po celotni državi. V lepi vidljivosti se vidijo Avstrijski in Italijanski tritisočaki. Vidi se tudi morje. Na vrhu pa stoji Aljažev stolp kateri nam nudi zasilno bivakiranje v primeru nevihte. Notri je malo prostora. Vrh pa ima dovolj prostora.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:168, zadnja dodana 15.08.2009
Št. ogledov albuma:445

Drago Lipič, Jožef Šamperl - Ankogel 25-26.7.2009


Drago_Lipic_Ankogel_2009_-27.JPG

Ankogel je s 3252m med najvišjimi vrhovi v svoji skupini gora (Ankogel gruppe). Višja od njega sta le Hochalmspitze (3360m) in Großetendk (3317m). Ker vzpon na vrh Ankogla močno skrajša žičnica, le ta nas pripelje prek 2600m visoko, je vrh zelo priljubljen gorniški cilj. Z vrha na katerem stoji križ pa je zelo lep pogled na osrednje Visoke Ture, kjer lepo vidimo že omenjeni Hochalmspitze, Säuleck in proti zahodu najvišji vrh Avstrije Veliki Klek oziroma po nemško Großglockner.
Država: Avstrija
Višina: 3252 m
Širina/Dolžina: 47,05072°N / 13,24847°E
Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:256, zadnja dodana 02.08.2009
Št. ogledov albuma:237

Branko Družovec - Izvir Mure in jez Maltatal - 04. in 05.07.2009


IMG_2421_21.JPG

Mura je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo. Njena skupna dolžina je 465 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km pa v Sloveniji.

Št. slik:47, zadnja dodana 18.07.2009
Št. ogledov albuma:218

Drago Lipič - Pohod na Grmado in Tošč - 14.6.2009


Grmada_14_06_2009_-29_(Large).JPG

Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, ki kljub nizki nadmorski višini daje vtis prave visokogorske pokrajine. Tudi rastline so prilagojene visokogorskim razmeram – na Grmadi boste našli nekatere rože, ki jih najdete le na višjih vrhovih v predgorju slovenskih Alp (Blegoš, Porezen) ali v Alpah.

Kot se za tako zanimiv vrh spodobi, vodi na Grmado več markiranih poti – nanjo se lahko povzpnemo iz Polhovega Gradca po treh različnih poteh (iz Pristave čez Ravnek, po Mačkovem grabnu ali skozi Setnico), iz Dvora in Belice pri Polhovem Gradcu, iz doline Ločnice ali pa se na Grmado podamo s Topola (sv. Katarine) nad Medvodami.

Težko je izbrati, katera izmed poti iz Polhovega Gradca je bolj zanimiva – poti iz doline Božne (skozi Setnice in po Mačkovem grabnu) in iz Belice tečejo večinoma po gozdu, medtem ko pot čez Ravnek prečka nekaj zelo razglednih travnikov. Katerakoli pot iz Polhovega Gradca vam nudi možnost krožne poti, tako se lahko na primer na Grmado povzpnete čez Ravnek, vrnete pa se skozi Setnico.

Tošč, ki je pred desetletji, ko je jugoslovanska vojska za 9m znižala Pasjo ravan postal najvišji vrh Polhograjskega hribovja se nahaja severozahodno od Polhograjske Grmade (898m). Z vrha na katerem se nahaja nekaj klopi, vpisna skrinjica in žig, zaradi gozda ni lepšega razgleda.

www.Zaplana.net

Št. slik:52, zadnja dodana 11.07.2009
Št. ogledov albuma:170

Drago Lipič, Kokol Ida, Galun, Kukovec - Dolomiti TOFANA DI ROZES 26-28.6.2009


Drago_Lipic_Dolomiti_Tofana_di_Rose_2009_-10.JPG

Tofana di Rozes (3225m) je eden najmogočnejših vrhov v Dolomitih. Podobna je tristranični piramidi. Njena južna stena je privlačna za najboljše alpiniste, le nekoliko manj strma je zahodna stena, ki jo mora ferratta celotno prečkati, da se lahko prebije na vršni greben. Severovzhodno pobočje pa je nekoliko manj strmo, zato pa nam na njem večkrat lahko zagode sneg.

Št. slik:158, zadnja dodana 02.07.2009
Št. ogledov albuma:190

Tončka Divjak - Planinski krožek OŠ Cerkvenjak - Vitomarci - 2008/2009


Boc_1_3_2009_06.jpg

Pohodi planinskega krožka osnovne šole Cerkvenjak - Vitomarci v letu 2008 in 2009

Št. slik:44, zadnja dodana 21.06.2009
Št. ogledov albuma:162

Drago Lipič, Feliks Perko, Branko Družovec - 10 Skokov pohod na Donačko gor


Drago_Lipic_mala_-7.JPG

Severovzhodno od Rogaške Slatine se skoraj na meji s Hrvaško dviga eden zadnjih vrhov Karavank – Donačka gora. Mojstrom na Geodetskem zavodu v Ljubljani se je zdela tako odmaknjena in nepomembna, da je niso umestili niti na eno od svojih izletniških kart. Poti nanjo boste tako našli le na planinski karti Rogaška Slatina z Bočem in Donačko goro, ki jo boste z nekaj sreče dobili v Rudijevem domu (na bencinskih črpalkah v okolici o njej ne vedo nič).

Z današnjimi »strokovnjaki« se na srečo ni strinjal dr. Ernest Frölich, ki je pred več kot 150 leti na Donačko goro nadelal prvo označeno planinsko pot v Sloveniji. Če k temu dodamo še prostrani razgled z vrha, množico zanimivih rastlin, ki tam uspevajo zaradi posebne lege te gore (severna stran je zelo hladna, južna pa topla) in zgradbe tal (med apnence se mešajo peščenjaki), ter kandidaturo za naziv »Štajerski Triglav«, je to zagotovo dovolj razlogov, da se med obiskom Rogaške Slatine ali Term Olimje v Podčetrtku odpravite tudi na Donačko goro.

Na vrh se lahko povzpnete iz doline (iz zaselka sv. Jurij), naredite daljšo krožno pot, ki jo začnete pri cerkvi sv. Donata (ta je gori posodil tudi ime), ali pa si privoščite krajši izlet, ki ga začnete pri Rudijevem domu.
Več na - http://www.zaplana.net/Izleti/DonackaGora

Št. slik:147, zadnja dodana 07.06.2009
Št. ogledov albuma:195

Drago Lipič - 2 Vindišev pohod - Haloze 25.4.2009


Haloze_2009-0.JPG

Drago Lipič - 2 Vindišev pohod - Haloze 25.4.2009

Št. slik:109, zadnja dodana 26.04.2009
Št. ogledov albuma:178

Branko Družovec - Porezen 22.Februar 2009


IMG_0644_16.JPG

Porezen (1622 m) je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja s lepim razgledom na okoliško hribe. Pobočja na južni in zahodni strani so bogata s gorskim cvetjem, medtem ko so severna in vzhodna pobočja porastla z gozdovi. Na vrhu so ostanki labirinta podzemnih rovov, ki povezujejo utrdbe na severni in vzhodni strani Porezna. Utrdbe so bile del italijanskega sistema utrdb z imenom Alpski zid (Vallo Alpino), ki so jih zgradili Italijani pred 2. svetovno vojno na mejnem področju s Kraljevino Jugoslavijo.

Št. slik:24, zadnja dodana 29.03.2009
Št. ogledov albuma:146

Branko Družovec - Boč 2009 - 31. Januar 2009


IMG_0545_1.JPG

Št. slik:38, zadnja dodana 04.02.2009
Št. ogledov albuma:154

Branko Družovec - Kum 2.1.2009


IMG_0417_10.JPG

Branko Družovec - Kum 2.1.2009

Kum je eden najlepših in s svojimi 1220 m tudi najvišji vrh zasavsko-posavskega pogorja. Zgoraj je gol in ob lepem vremenu ponuja odličen razgled na vse strani Slovenije. Ob zelo lepem vremenu je mogoče videti od Pohorja, Gorjancev, Snežnika do Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp. Na vrhu je planinski dom, zaprt ob četrtkih. Na Kum vodi veliko uradnih markiranih poti, ki jih lahko razdelimo v dve glavni skupini. (opis iz strani http://www.zaplana.net)

Št. slik:11, zadnja dodana 04.01.2009
Št. ogledov albuma:82

Tončka Divjak - Planinski krožek OŠ Cerkvenjak - Vitomarci


Pohod_na_Boc_26__19.jpg

Tončka Divjak - Planinski krožek OŠ Cerkvenjak - Vitomarci
- 1. Sestanek z mladimi člani
- 10. pohod po mejah občine
- Pohod na Boč 26.01.2008
- Pohod na Jeruzalem 8.2.2008
- Pohod na Krim 7.6.2008
- Srečanje mladinskih odsekov 15.03.2008 (Tromejnik)
- Trstenjakov pohod 5.1.2008

Št. slik:102, zadnja dodana 29.10.2011
Št. ogledov albuma:227

Razni fotografi - Cjajnik - Košuta - 12. Oktober 2008


Cajnik_Kosuta_Branko_Druzovec_019.JPG

Cjajnik ali Macesnov turn je zanimiv vrh, ki s strmimi stolpi štrli iz Košutinih sten tik pred Užnikom /Lärchenberg. Iz profila je videti kakor izrazita skalna špica, ki je na vzhodni strani ločena od sten s Cjajnikovim strmim vzhodnim žlebom (Lärchenschlucht), proti zahodu pa kaže strma skalnata in delno ruševnata pobočja. Na severno stran se spušča skalnato-ruševnato severno rebro, ki utone v Cerkovskem robu nad Kočo pod Košuto , na južno pa kratka strma stena, ki se konča na Cjajnikovi škrbini (Lärchensattel), ki ločuje vrh od Užnika. Cjajnik je do leta 2006 veljal za najteže dostopno goro v Karavankah, saj je bilo na vrh mogoče samo splezati. Leta 2007 pa je bila odprta moderna adrenalinska »superferata«. Zanjo po naši veljavni lestvici označevanja zavarovanih plezalnih poti ni prave ocene, po avstrijski pa gre za težavnost C z mesti D (najtežje je E). Odlično napeta jeklenica je speljana čez težje prehode, kot bi bilo treba. Skob, na katere bi lahko stopili, ni prav veliko, po večini se vlečemo z rokami; za to potrebujemo veliko moči. Nujna je uporaba samovarovanja, čelade, priporočljive so rokavice (tudi kak kos vrvi za dodatno varovanje ali spust ne bo odveč). Opisana tura je tehnično in kondicijsko zelo naporna, zato se je lotimo le v odlični psihofizični kondiciji in stabilnem vremenu. Nekoč je na vrh Cjajnika vodila lažja plezalna smer (III+/II–III, 300 m) po Cjajnikovem severnem rebru, vendar so tudi ta pristop na dveh mestih v spodnjem delu zavarovali z jeklenico.

Št. slik:321, zadnja dodana 29.10.2008
Št. ogledov albuma:209

Ida Kokol - Rinke, Cjajnik, Čez kruško steno, Turska gora ...


Ida_Kokol_Cajnik_September_2008_02.JPG

Ida Kokol - Rinke, Cjajnik, Čez kruško steno, Turska gora ...

Št. slik:139, zadnja dodana 02.11.2008
Št. ogledov albuma:179

Drago Lipič - Triglav 2008


Triglav_2008_DL_05.JPG

Drago Lipič - Triglav 2008
Triglav je najvišja slovenska gora, slovenski državni simbol upora proti pokristjanjevanu in izraz domačega izročila.
Triglav (2864 m) je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Eni menijo, da se ime tri-glav nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja. Drugi trdijo, da je gora poimenova po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Oblika gore ni izrazito trodelna, kakor jo lahko vidimo stilizirano na grbu. Od daleč lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer predstavlja drugi vrh Mali Triglav.
Triglav velja kot simbol slovenstva, nahaja se tudi na slovenskem grbu. Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883. Leta 1889 je prišel na Dovje za duhovnika in v tem času se je tudi povzpel na Triglav, ter se odločil, da bo ta vrh za vedno ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dovške občine in se odločil, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je sicer v celoti financiral sam Aljaž, kasneje pa ga je podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Istega leta je dal izklesati in opremiti tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom.
Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju. Prvi ženski vzpon pa je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica v Vodnikovi koči. Njen oče Jože Škantar - Šest (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik.
Eden od težjih plezalnih pristopov na vrh je Triglavska severna stena, ki je prvi preplezal 1890 trentarski lovec Janez Berginc. Najbolj znana smer je Čopov steber, ki sta ga 1945 preplezala Jeseničan Joža Čop in Ljubljančanka Pavla Jesih.
S Triglavom je tudi tesno povezana legenda o kozorogu z imenom Zlatorog.
Triglavsko pogorje je osrednji del Triglavskega narodnega parka, kateremu je gora dala tudi ime.

Št. slik:64, zadnja dodana 21.08.2008
Št. ogledov albuma:387

Drago Lipič - ANTELAO - 2008


ANTELAO_23-25_06_2008_24_resize.JPG

Drago Lipič Antelao 23.-25.06.2008
Tokrat v angleškem jeziku.
Monte Antelao is the highest mountain in the eastern Dolomites (a section of the Alps) in northeastern Italy, southeast of the town of Cortina d'Ampezzo, in the region of Cadore. It is known as the "King of the Dolomites". (Marmolada, the highest of all the Dolomites, is the "Queen".) Like many Dolomite peaks, Antelao is steep, rocky, and pointed; it also sits close to the edge of the Dolomite uplift and so has dramatic drops to the nearby valleys.
The easiest route is from the north, known as the "Laste", a steep, narrow ridge[2]. It involves a good deal of exposure, and a few short technical sections, such as a chimney, protected by cables.

Št. slik:37, zadnja dodana 27.06.2008
Št. ogledov albuma:178

Ida Kokol - ANTELAO 23.-25.06.2008


ANTELAO_23-25_06_2008_31_resize.JPG

Ida Kokol - ANTELAO 23.-25.06.2008

Št. slik:84, zadnja dodana 27.06.2008
Št. ogledov albuma:158

Št. albumov:187 (št. strani:10) 9

Naključne slike - Pohodi
056.JPG
št. ogledov:49
Jo_ef_Samperl-Dolomiti_Brenta_2010-310.jpg
št. ogledov:56
Marjan_Fistravec_Zelenica_Begunscica_2012-130.JPG
št. ogledov:25
Branko_Druzovec_Kepa_2013-036.JPG
št. ogledov:57
Marjan_Fistravec_Lendavski_pohod_2015-037.JPG
št. ogledov:16
Cajnik_Kosuta_Drago_Lipic_44.JPG
št. ogledov:82
Drago_Lipic_Terza_Grande_2015-080.JPG
št. ogledov:36
Marjan_Fistravec_Ob_Muri_2016-039.JPG
št. ogledov:36

Najnovejše slike - Pohodi
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-059.JPG
št. ogledov:1711.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-058.JPG
št. ogledov:1811.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-057.JPG
št. ogledov:811.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-056.JPG
št. ogledov:911.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-055.JPG
št. ogledov:911.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-054.JPG
št. ogledov:911.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-053.JPG
št. ogledov:911.07.2018
Marjan_Fistravec_Pohod_na_Ratitovec_2018-052.JPG
št. ogledov:911.07.2018