Galerija PD Hakl

Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: nižjo Šmarno goro (669 m) in višjo, Grmado (676 m).
Zaradi lege in razgleda je postala priljubljen izletniški cilj. Z gore se ob lepem vremenu vidi Triglav, Stol in koroški Obir, v južni smeri se vidi Krim, Snežnik in Trdinov vrh na Gorjancih. Bližnje vzpetine pa so Golo brdo, Toško Čelo, Rožnik, Rašica in Polhograjski Dolomiti.
Šmarna gora je točka na Slovenski geološki poti, čeznjo pa je speljana tudi gozdna učna pot. Južno pobočje Šmarne gore večinoma poraščata puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya carpinifolia), severna pobočja pa bukov gozd.
Območje med Šmarne goro in Rašico na severni, ter reko Savo na južni strani je del mestne občine Ljubljana, ki spada v Četrtno skupnost Šmarna gora.
V Šmartnem je osnovna šola, pošta ter župnijska cerkev sv. Martina.
Več na .... http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0marna_gora

42 files, last one added on Apr 23, 2014
Album viewed 115 times

Na kratko - BOČ POZIMI !

34 files, last one added on Jan 28, 2014
Album viewed 168 times

11.1.2014 – 36. POHOD PO POTI POHORSKEGA BATALJONA

Ali se morda še spomnite zgodbe pohorskega bataljona, katera se je odvijala pri Treh žebljih in v kateri se je 69 mož znašlo v obroču okupatorja, ki je štel preko 2000 mož. Kljub izredno junaški borbi, je 8. januarja 1943 pohorski bataljon dobojeval svojo poslednjo bitko. Zgodba o pohorskem bataljonu je ena izmed najbolj pretresljivih zgodb iz časov narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem.
http://www.hej-gremonaprej.si

24 files, last one added on Jan 12, 2014
Album viewed 148 times

Golte so apnenčasta, razgibana planota na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo v večji meri porašča gozd. To je visoka kraška planota, primer osamelega krasa, saj ima širše obrobje iz neprepustnih kamenin.

So eno izmed priljubljenih zimsko-letnih visokogorskih središč.
Več na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Golte

34 files, last one added on Dec 26, 2013
Album viewed 145 times

V PD Hakl, smo se odločili za dodaten letošnji pohod in sicer po delu kraškega roba. Dolžino poti smo »na terenu« prilagodili vremenskim razmeram, ki za nas pohodnike niso bile obetajoče, a so se nas temni oblaki tokrat v naše zadovoljstvo izognili.
Pot smo torej začeli v majhni vasici Dvori in se po nemarkirani a shojeni poti v gozdu nad vasjo, mimo posebnosti Krasa 'škavnic' in opuščenih oz. propadajočih kamnitih zidov, priključili na markirano pot Gračišče – 'spodmoli' v smeri naravnost (začetek slabo označen), desna pot (označena) pa vodi preko kamnite poti in travišč direktno k cerkvici Sv.Kvirika.
Kmalu dosežemo naravne znamenitosti - skalni lok 'naravni most' in zatem spodmole, oziroma tako imenovana 'ušesa Istre', katere je voda ustvarjala skozi tisočletja. Most smo seveda morali preizkusiti, spodmole pa smo koliko se je dalo tiho občudovali, da ne bi motili ptic, ki imajo tukaj gnezdišča (skalne golobe smo opazili). Vsi tokrat soudeleženi, smo te znamenitosti videli v naravi prvič, zato smo vsi bili prevzeti s stvaritvami narave tukaj.
V nadaljevanju poti smo zatem ob jeklenici in po skobah priplezali na markirano pešpot na grebenu. Ob občudovanju raznovrstno obarvanega ruja med suhim traviščem in v aranžmajih matere narave, smo hitro dosegli cerkvico Sv. Kvirika. Od tukaj pa je sledil le še spust do naših kombijev v Sočergi.
Čas nam je dopuščal, da smo se popeljali še do vasice Sokoliči in se od tam 'sprehodili' do slapa Veli vir. Naša predstava o slapu bila seveda drugačna, a je kot vsaka naravna lepota po svoje, očaral s svojim smaragdnim tolmunom. Zagotovo pa se pokaže v drugačnih razmerah v 'drugačni barvi'. Zaokrožili smo našo pot skozi kraško vasico Sokoliči v kateri smo opazili, da se življenje vanjo vrača.
Po toliko nabranih čudovitih vtisih, naslednja odločitev ni bila težka – naravnost do danes odprte 'osmice' Jakomin v Kubedu, da te vtise še 'utrdimo'. Ni nam bilo žal.
Marjan F.

90 files, last one added on Nov 04, 2013
Album viewed 183 times

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Več na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_planina

58 files, last one added on Oct 26, 2013
Album viewed 179 times

Pohod mladih planincev iz OŠ Benedikt na Lovrenška jezera.
Na pohod se je odpravilo 47 mladih planincev ter njihovi starši.
Pohod so vodili vodniki PD Hakl in mentorica na OŠ Bendikt Valerija Pernat.
Veš o Lovrenških jezerih na
http://sl.wikipedia.org/wiki/Lovren%C5%A1ka_jezera_na_Pohorju

44 files, last one added on Oct 20, 2013
Album viewed 162 times

Golte so apnenčasta, razgibana planota na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo v večji meri porašča gozd. To je visoka kraška planota, primer osamelega krasa, saj ima širše obrobje iz neprepustnih kamenin.

So eno izmed priljubljenih zimsko-letnih visokogorskih središč.

Več na ... http://sl.wikipedia.org/wiki/Golte

81 files, last one added on Oct 10, 2013
Album viewed 159 times

Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Njegov najvišji vrh je 2166m visok Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač pa ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30m. Na vzhodnem od teh dveh vrhov pa se nahaja najvišja cerkev v Evropi.
Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma pa se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte) v bližini katerega pa stoji 160m visok televizijski stolp, ki je viden že od daleč.
Več na:
http://www.hribi.net/gora/dobrac_dobratsch/31/810

99 files, last one added on Sep 12, 2013
Album viewed 166 times

Ojstrica (2350 m) – kraljica in lepotica Kamniško Savinjskih alp, prva visoka in markantna gora tega predela pogorja, ki je vidna iz vseh smeri. Na njen vrh je možen planinski (gorniški), pa tudi težji - plezalni pristop.
Na vrhu je bilo tako, kot se za takšno lepotico - goro spodobi. Kot bi stali na terasi, na eni strani obkroženi s stenami in vrhovi bližnjih gora, dolin pod njimi ter na drugi strani travniki in gozdovi planin (npr.Velike planine)…., ki se spustijo do ravnin proti Kamniku in Ljjubljani…. Razgled je mnogo mnogo lepši, kot smo lahko pričakovali - čudovito.
Kakorkoli, vseeno je od kod jo naše oko gleda, ta lepa gora vzbuja pozornost, in verjetno ni planinca, ki si ne bi vsaj enkrat zaželel stopiti na vrh te vitke gorske kraljice.
Bilo je prvič (vsaj za nekatere), a zagotovo ne zadnjič. Na tem pohodu smo se nanjo povzpeli iz planine Podvežak in s planine Korošica, no drugič pa…?

88 files, last one added on Sep 03, 2013
Album viewed 208 times

Tradicionalni 19. pohod na TRIGLAV 2013.
Trditev da mora vsak Slovenec vsaj enkrat stopiti na vrh Triglava 'je seveda iz trte zvita', kajti vzpon na ta mogočen vrh v osrčju Julijskih alp ni enostaven in ne kratek. Kdor pa se odloči in premore fizične kondicije ter nima vrtoglavice, bo ob vzponu ter seveda povratku, s pomočjo odgovornih vodnikov, poplačan na način, ki ga je pravzaprav nemogoče opisati.
V kolikor je v skupini več začetnikov, je najprimernejša pot z Rudnega polja-planote na Pokljuki, skozi smrekove gozdove od koder se lahko z zmernim tempom, med vršaci Ablance, Draškega vrha, Tosca…. nad travnatimi dolinami oz. polji povzpnejo v visokogorje. Že pred Vodnikovim domom pa se uzrejo pečine Triglava in koči Planika ter Triglavski dom na Kredarici. Od Vodnikovega doma pa dalje do Planike, po pobočju poraščenim z raznovrstnim planinskim cvetjem. Čudovito!
Od koče Planika pa se začne 'bolj zares' (kakšno urco in pol). Najprej se je potrebno povzpeti po varovani poti na greben Malega Triglava, kjer pustimo nahrbtnike (v kolikor se bomo spustili po drugi poti - do doma na Kredarici).
Zatem pa s pomočjo varoval in vodnikov preko grebena do cilja Aljaževega stolpa. Veselje, fotografiranje, krst s planinsko vrvjo po zadnji plati vsakega, ki prvič stopi na vrh. Pogledov ki se odpirajo drug za drugim se ne pozabi nikdar, so preprosto veličastni. S pomočjo fotoaparata pa jih je mogoče zabeležiti in tudi ponuditi vsakomur, ki do tja iz različnih razlogov ne zmore.
Preostane nam še popoln nadzor nad koraki navzdol, vse tja do doma na Kredarici. Tukaj se s pogledom na mogočne pečine pravzaprav zavemo, kod smo hodili in kaj smo premagali sami v sebi.
Preostaneta nam še sprostitev ob večerni zarji in medsebojna izmenjava vtisov (kakšno 'poživilo' pa tudi ni prepovedano).
V ranem jutru, po prespani oziroma neprespani noči, je mogoče videti sonce na obzorju in skale Triglava kako zažarijo. Kdor ima danost - opazovati svet okrog sebe, doživi vsaj kanček raja.
Preostane le še pot navzdol, tokrat je izbrana po ledeniški dolini Krma. Varna pot, obdana z vrhovi Malega in velikega Draškega vrha….Debele peči…itd. Seveda previdnost velja, kajti pot je končana ob zadnjem koraku v dolini, poslednjega udeleženca pohoda.
Srečno pot!
Marjan Fištravec

107 files, last one added on Aug 17, 2013
Album viewed 231 times

Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih. Ob jasnem dnevu je z nje mogoče videti Jadransko morje in Benetke.

Južna stran gore je izredno prepadna in strma. Na severni strani gore pa je ledenik Ghiacciaio della Marmolada, ki je največji v Dolomitih. Goro sestavlja več vrhov, katerih nadmorska višina pada od zahoda proti vzhodu. Ti vrhovi so: Punta Penia (3343 m), Punta Rocca (3309 m), Punta Obretta (3230 m), Monte Serauta (3069 m) in Pizzo Serauta (3035 m). Gora je skozi vse leto zelo obiskana turistična točka: pozimi jo obiskujejo smučarji, poleti pa planinci in turisti, ki se lahko vse do Punta Rocce povzpnejo z žičnico.
Več na - http://sl.wikipedia.org/wiki/Marmolada

233 files, last one added on Aug 05, 2013
Album viewed 245 times

Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju. Razdalja med Krnom in Jadranskim morjem je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate stmali, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krni ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz Kobarida ali Drežnice.
Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi Krn, Vrsno, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so žive še danes.
Na vznožju gore se med Lemežem in Malim Šmohorjem nahaja Krnsko jezero, ki je največje slovensko visokogorsko jezero.
Več na ....
http://sl.wikipedia.org/wiki/Krn

96 files, last one added on Jul 11, 2013
Album viewed 194 times

Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah. Celotni greben leži na avstrijsko – slovenski meji. Njeno severno strmo spuščajoče se skalnato pobočje daje njen značilni piramidasti izgled. Najzahodnejši vrh Jepca (1610 m) se preko vmesnega sedla (1587 m), kjer je nekoč stala planinska koča Annahütte, sedaj pa je tam mednarodni planinski mejni prehod, navezuje na Koroško Malo Kepo (1815 m), le ta pa na osrednji vrh. Njen severovzhodni greben se spušča proti planini Borovščici, kjer stoji edina planinska postojanka Bertahütte v tem delu gorstva, vzhodni greben pa se zlagoma spušča preko Dovške Male Kepe (2077 m), Gubna (2035 m) in Plevelnic (1979 m) na sedlo Mlinca (1581 m), od koder se preko Dovške Babe (1891 m) navezuje na Golico (1835 m).
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kepa

46 files, last one added on Jun 25, 2013
Album viewed 186 times

Struška je manjše pogorje, ki se nahaja med Stolom oz. Belščico ter Golico. Z Velikega vrha, kot se imenuje najvišji vrh omenjenega pogorja, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe ter del zahodnih in osrednjih Karavank. Ob lepem vremenu, pa razgled seže vse do Velikega Kleka v Visokih Turah.

http://www.hribi.net/gora/struska/11/200

77 files, last one added on Jun 18, 2013
Album viewed 181 times

5. TRADICIONALNI POHOD PO »TROJIŠKI POHODNI POTI«

Trojiška pohodna pot (TPP), ki je bila dana v uporabo leta 2008 in smo jo nadelali v našem planinskem društvu, poteka skoraj v celoti po zunanjih mejah Občine Sveta trojica v slov. gor. Zajema vsa naselja v občini in je dolga slabih 36 km. Pot je speljana tako, da lahko obiščemo večino krajevnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti in drugih obeležij. Posebej velja poudariti, da ob njej lahko obiščemo edini rudniški izkop kamna – peščenjaka v Oseku, ki je zagotovo daleč na okrog edini takšen primerek in zato zelo zanimiv. Na poti bomo uživali ob različnih panoramskih pogledih na naselje Sv. Trojica z znamenito cerkvijo Sv. Trojice, na raztegnjeno pesniško dolino na eni in drvanjsko na drugi strani. Pogled se bo ustavil na panorami naselja Cerkvenjak, Benedikt s cerkvijo Sv. Treh Kraljih, mestnega naselja Lenart. Če bo vreme dopuščalo, pa boste lahko občudovali lepe poglede na Pohorje, Donačko goro, Boč, pogled bo celo segal vse tja do v pomladi še zasnežene Pece in koralpskih vrhov na avstrijskem. TPP po zahtevnosti sodi med lahke pohodne poti, saj višinska razlika med najnižjo in najvišjo doseženo točko ne presega 100 m. V povprečju, če želimo etapno prehoditi celotno traso pa višinska razlika ne presega 50 m.

64 files, last one added on Jun 11, 2013
Album viewed 185 times

Na pohod smo videli Oseški kamnolom in Tehnični muzej v Cerkvenjaku. Dolžina pohoda je ocenjena na okoli 12 km, za kaj je bilo potrebno slabih 5 ur hoje, skupno s postajališči.
Na koncu smo končali v Naši grabi ob toplem obroku in pijači ...

86 files, last one added on May 19, 2013
Album viewed 188 times

Čreta pri Kokarjah (ali Kokarju) je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto (na vzhodu) z Menino planino (na zahodu) in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Poleg planinskega doma in lepih pašnikov si boste na vrhu lahko ogledali še romarsko baročno cerkev Matere Božje in nekoliko starejšo gotsko cerkev sv. Katarine, z vrha pa je tudi lep razgled na Nazarje, Mozirje in okoliške hribe ter Kamniške Alpe v ozadju. Na Čreto se lahko povzpnete z Vranskega (po dveh poteh), Letuša ali Braslovč, če pa ste pripravljeni hoditi dobre 4 ure (v eno smer), pa se lahko na Čreto odpravite iz Motnika ali Mozirja.
Več na:
http://www.zaplana.net/izleti/Creta/

111 files, last one added on May 10, 2013
Album viewed 170 times

Žavcarjev vrh je 915m visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Ker je vrh v celoti poraščen, z njega ni razgleda.

http://www.hribi.net/gora/zavcarjev_vrh/4/1202

55 files, last one added on Mar 31, 2013
Album viewed 188 times

Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestniski Jerusalem.

Jeruzalem leži v Prlekiji, pokrajini v SV Sloveniji, ki meji na Avstrijo in Prekmurje na severu ter Hrvaško na jugu. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine, termalnih vrelcev in zdravilišč ter kasačev. Je zibelka znamenitih mož kot so jezikoslovec Franc Miklošič, filmski ustvarjalec Karel Grossmann, lirski pesnik Stanko Vraz, skladatelj Slavko Osterc in akademski slikar Ante Trstenjak.
Več na:
http://www.jeruzalem.si/

102 files, last one added on Feb 22, 2013
Album viewed 182 times