Galerija PD Hakl

Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih. Ob jasnem dnevu je z nje mogoče videti Jadransko morje in Benetke.

Južna stran gore je izredno prepadna in strma. Na severni strani gore pa je ledenik Ghiacciaio della Marmolada, ki je največji v Dolomitih. Goro sestavlja več vrhov, katerih nadmorska višina pada od zahoda proti vzhodu. Ti vrhovi so: Punta Penia (3343 m), Punta Rocca (3309 m), Punta Obretta (3230 m), Monte Serauta (3069 m) in Pizzo Serauta (3035 m). Gora je skozi vse leto zelo obiskana turistična točka: pozimi jo obiskujejo smučarji, poleti pa planinci in turisti, ki se lahko vse do Punta Rocce povzpnejo z žičnico.
Več na - http://sl.wikipedia.org/wiki/Marmolada

Št. slik:233, zadnja dodana %05.%08.%2013
Št. ogledov albuma:245

Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju. Razdalja med Krnom in Jadranskim morjem je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate stmali, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krni ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz Kobarida ali Drežnice.
Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi Krn, Vrsno, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so žive še danes.
Na vznožju gore se med Lemežem in Malim Šmohorjem nahaja Krnsko jezero, ki je največje slovensko visokogorsko jezero.
Več na ....
http://sl.wikipedia.org/wiki/Krn

Št. slik:96, zadnja dodana %11.%07.%2013
Št. ogledov albuma:194

Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah. Celotni greben leži na avstrijsko – slovenski meji. Njeno severno strmo spuščajoče se skalnato pobočje daje njen značilni piramidasti izgled. Najzahodnejši vrh Jepca (1610 m) se preko vmesnega sedla (1587 m), kjer je nekoč stala planinska koča Annahütte, sedaj pa je tam mednarodni planinski mejni prehod, navezuje na Koroško Malo Kepo (1815 m), le ta pa na osrednji vrh. Njen severovzhodni greben se spušča proti planini Borovščici, kjer stoji edina planinska postojanka Bertahütte v tem delu gorstva, vzhodni greben pa se zlagoma spušča preko Dovške Male Kepe (2077 m), Gubna (2035 m) in Plevelnic (1979 m) na sedlo Mlinca (1581 m), od koder se preko Dovške Babe (1891 m) navezuje na Golico (1835 m).
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kepa

Št. slik:46, zadnja dodana %25.%06.%2013
Št. ogledov albuma:186

Struška je manjše pogorje, ki se nahaja med Stolom oz. Belščico ter Golico. Z Velikega vrha, kot se imenuje najvišji vrh omenjenega pogorja, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe ter del zahodnih in osrednjih Karavank. Ob lepem vremenu, pa razgled seže vse do Velikega Kleka v Visokih Turah.

http://www.hribi.net/gora/struska/11/200

Št. slik:77, zadnja dodana %18.%06.%2013
Št. ogledov albuma:181

5. TRADICIONALNI POHOD PO »TROJIŠKI POHODNI POTI«

Trojiška pohodna pot (TPP), ki je bila dana v uporabo leta 2008 in smo jo nadelali v našem planinskem društvu, poteka skoraj v celoti po zunanjih mejah Občine Sveta trojica v slov. gor. Zajema vsa naselja v občini in je dolga slabih 36 km. Pot je speljana tako, da lahko obiščemo večino krajevnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti in drugih obeležij. Posebej velja poudariti, da ob njej lahko obiščemo edini rudniški izkop kamna – peščenjaka v Oseku, ki je zagotovo daleč na okrog edini takšen primerek in zato zelo zanimiv. Na poti bomo uživali ob različnih panoramskih pogledih na naselje Sv. Trojica z znamenito cerkvijo Sv. Trojice, na raztegnjeno pesniško dolino na eni in drvanjsko na drugi strani. Pogled se bo ustavil na panorami naselja Cerkvenjak, Benedikt s cerkvijo Sv. Treh Kraljih, mestnega naselja Lenart. Če bo vreme dopuščalo, pa boste lahko občudovali lepe poglede na Pohorje, Donačko goro, Boč, pogled bo celo segal vse tja do v pomladi še zasnežene Pece in koralpskih vrhov na avstrijskem. TPP po zahtevnosti sodi med lahke pohodne poti, saj višinska razlika med najnižjo in najvišjo doseženo točko ne presega 100 m. V povprečju, če želimo etapno prehoditi celotno traso pa višinska razlika ne presega 50 m.

Št. slik:64, zadnja dodana %11.%06.%2013
Št. ogledov albuma:185

Na pohod smo videli Oseški kamnolom in Tehnični muzej v Cerkvenjaku. Dolžina pohoda je ocenjena na okoli 12 km, za kaj je bilo potrebno slabih 5 ur hoje, skupno s postajališči.
Na koncu smo končali v Naši grabi ob toplem obroku in pijači ...

Št. slik:86, zadnja dodana %19.%05.%2013
Št. ogledov albuma:188

Čreta pri Kokarjah (ali Kokarju) je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto (na vzhodu) z Menino planino (na zahodu) in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Poleg planinskega doma in lepih pašnikov si boste na vrhu lahko ogledali še romarsko baročno cerkev Matere Božje in nekoliko starejšo gotsko cerkev sv. Katarine, z vrha pa je tudi lep razgled na Nazarje, Mozirje in okoliške hribe ter Kamniške Alpe v ozadju. Na Čreto se lahko povzpnete z Vranskega (po dveh poteh), Letuša ali Braslovč, če pa ste pripravljeni hoditi dobre 4 ure (v eno smer), pa se lahko na Čreto odpravite iz Motnika ali Mozirja.
Več na:
http://www.zaplana.net/izleti/Creta/

Št. slik:111, zadnja dodana %10.%05.%2013
Št. ogledov albuma:170

Žavcarjev vrh je 915m visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Ker je vrh v celoti poraščen, z njega ni razgleda.

http://www.hribi.net/gora/zavcarjev_vrh/4/1202

Št. slik:55, zadnja dodana %31.%03.%2013
Št. ogledov albuma:188

Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestniski Jerusalem.

Jeruzalem leži v Prlekiji, pokrajini v SV Sloveniji, ki meji na Avstrijo in Prekmurje na severu ter Hrvaško na jugu. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine, termalnih vrelcev in zdravilišč ter kasačev. Je zibelka znamenitih mož kot so jezikoslovec Franc Miklošič, filmski ustvarjalec Karel Grossmann, lirski pesnik Stanko Vraz, skladatelj Slavko Osterc in akademski slikar Ante Trstenjak.
Več na:
http://www.jeruzalem.si/

Št. slik:102, zadnja dodana %22.%02.%2013
Št. ogledov albuma:182

Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad Podjuno. Njeno vršno zgradbo sestavlja več vrhov. Najvišji vrh, 2.126 m visoka Kordeževa glava (nemško Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu, je planotasta, porasla pretežno s travo in nizkim rušjem. Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo (2.012 m), koder se nahaja planinski mejni prehod. Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh (Knieps, 2.109 m), kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu, 2.113 m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze, 2.074 m). Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Peca

Št. slik:98, zadnja dodana %21.%02.%2013
Št. ogledov albuma:192

Zimski pohod na Boč.
Boč je med zadnjimi vrhovi v Karavankah preden le te preidejo prek Donačke gore in Maclja v Panonsko nižino. Boč ima dva približno enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le pet minut hoje. Na enem so oddajniki in vojska, na drugem za planince dostopnem vrhu pa 20m visok razgledni stolp s katerega se nam odpre lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije.
Več na www.hribi.net.

Št. slik:87, zadnja dodana %27.%01.%2013
Št. ogledov albuma:160

Marjan Fištravec - Pohod po poteh Pohorskega Bataljona 12.januar.2013

Št. slik:59, zadnja dodana %15.%01.%2013
Št. ogledov albuma:179

Razpotegnjeni hrbet Ravne gore doseže 660 metrov nadmorske višine in nosi dva planinska domova (Filićev dom in Pusti duh), kjer se je mogoče okrepčati s hrano in pijačo ter tudi prespati. Ravna gora je poznana po svojem centru za jadralno padalstvo in po mnogih planinskih pešpoteh. Blizu najvišjega vrha je cerkev sv. Treh kraljev. Z njenega vrha se ponuja edinstven pogled na Hrvaško Zagorje in Haloze ob dobri vidljivosti pa tudi Kamniško - Savinjske Alpe in Blatno jezero (Balaton).
Več na WWW.HRIBI.NET

Št. slik:50, zadnja dodana %16.%10.%2012
Št. ogledov albuma:199

Marjan Fištravec - 4. MAČKOVSKI POHOD 16.9.2012

Št. slik:122, zadnja dodana %22.%09.%2012
Št. ogledov albuma:189

Begunjščica je razgledna grebenasta gora v Karavankah, katere severna ostenja in melišča se spuščajo vse do Zelenice in skrbijo, da se sneg na smučišču obdrži še v pozno pomlad.

Gora se razteza od Ljubelja na vzhodu do Smokuške planine na zahodu. Najvišji vrh Begunjščice je Veliki vrh (2060 m), ki ponuja lep razgled od Ljubljanske kotline do Julijcev. Na vrh vodi več markiranih poti.

S planine Zelenice vodi markirana pot preko melišč severnega in zahodnega dela Begunjščice. Na zahodnem grebenu se odcepi pot navzdol do Roblekove koče, levo pa se pot nadaljuje na vrh Begunjščice.
Več na:
http://www.zelenica.si
http://www.hribi.net/izlet/ljubelj_begunjscica_cez_zelenico/11/52/609

Št. slik:177, zadnja dodana %01.%09.%2012
Št. ogledov albuma:219

Tradicionalni 18. pohod na TRIGLAV 2012
11-12 avgust 2012.

Triglav (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Triglav se morda nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja, možno pa je tudi, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Vrh ni izrazito trodelen iz katerekoli strani. Od daleč lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer Mali Triglav predstavlja drugi vrh. Na severni strani leži ostanek Triglavskega ledenika. Triglavsko pogorje je osrednji del Triglavskega narodnega parka. S Triglavom je tesno povezana tudi legenda o Zlatorogu.
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav

Št. slik:229, zadnja dodana %16.%08.%2012
Št. ogledov albuma:281

Tofana di Rozes je 3225m visok vrh, ki se nahaja zahodno od Cortine d'Ampezzo. Z vrha na katerem stoji križ je lep pogled na sosednji vrh imenovan Tofana di Mezzo, na katerega pripelje žičnica. Ob lepem vremenu pa razgled seže po večjem delu Dolomitov, kjer seveda izstopa Marmolada s svojim ledenikom.
Več na:
http://www.hribi.net/gora/tofana_di_rozes/39/1088

Št. slik:120, zadnja dodana %19.%08.%2012
Št. ogledov albuma:384

Št. slik:144, zadnja dodana %19.%08.%2012
Št. ogledov albuma:189

Raduha je 2.062 m visoka gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alpah, od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje. Njeno vršno podolgovato sleme poteka in se zložno dviguje v smeri severovzhod - jugozahod, iznad katerega se dvigujejo posamezni vrhovi, od najnižjega Jelovca (1.845 m), srednjega Laneža (1.925 m), do visoke Male Raduhe (2.029 m) in najvišjega vrha Velike Raduhe (2.062 m).
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Raduha

Št. slik:80, zadnja dodana %08.%08.%2012
Št. ogledov albuma:192

Montaž je 2753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp.
Pristno slovensko ime te visoke gore je Špik nad Policami, v rabi pa je tudi ime Poliški Špik. Montaž je najvišji vrh Zahodnih Julijskih Alp in je za Triglavom drugi najvišji vrh celotnih Julijcev.
Običajni dostop je od koče Brazza s planine Pecol nad sedlom Na Žlebeh v Italiji, od koče okoli 3 ure.

Mangart je gora, ki v poletnem času dosega zelo velik obisk. Dostop na vrh namreč precej skrajša cesta, ki je speljana več kot 2000m visoko. Vrh, ki je med najvišjimi v Sloveniji ima na vrhu križ in pod njim vpisno skrinjico. Vrh je prostoren in nam omogoča lep razgled na vse strani. Najlepše pa se vidi sosednji le nekaj metrov nižji Jalovec. Tudi italijanske Julijske Alpe so zelo lepo vidne.

Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Monta%C5%BE
http://www.hribi.net/gora/mangart/1/4

Št. slik:247, zadnja dodana %19.%08.%2012
Št. ogledov albuma:462