Galerija PD Hakl

Št. slik:41, zadnja dodana %02.%09.%2014
Št. ogledov albuma:122

Ja kaj naj napišem novega o Triglavu ....
- Še vedno je slovenski ...
- Gremo hitro vsi na njega ... preden ga politika proda ... :-)

Št. slik:71, zadnja dodana %15.%08.%2014
Št. ogledov albuma:159

Od 18. 20.7.2014 - gosti italijanskih Dolomitov. Fantastično.

Št. slik:80, zadnja dodana %26.%07.%2014
Št. ogledov albuma:158

Grintovec je najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp. Nahaja se nad dolino Kamniške Bistrice, Suhega dola in nad dolino Ravenske Kočne. Razgled z vrha je najlepši proti Jezerski in Kokrski Kočni na zahodni strani, na severu se lepo vidi Jezerska dolina in vrhovi nad Jezerskim proti vzhodu pa se vidi greben Grintovcev od Dolgega Hrbta, čez Štruco do Skute. Proti jugu pa se vidi Kalški greben in v ozadju Ljubljanska kotlina. Vrh ima vpisno knjigo in žig.
Več na - http://www.hribi.net/gora/grintovec/3/16

Št. slik:50, zadnja dodana %10.%07.%2014
Št. ogledov albuma:152

Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Na vrhu pa ne stoji samo cerkev ampak tudi prijeten planinski dom pred katerim je večje število klopi in miz. Od doma pa se lahko povzpnemo še na manj kot pet minut oddaljen vrh Uršlje gore na katerem stoji križ in razgledna plošča. Med domom in vrhom pa so postavljeni oddajniki, ki so vidni skoraj z vseh sosednjih vrhov. Uršlja gora je priljubljena izletniška točka tudi med kolesarji saj na vrh pripelje za promet zaprta gozdna cesta.
Več na: http://www.hribi.net/gora/urslja_gora_plesivec/11/592

Št. slik:50, zadnja dodana %23.%06.%2014
Št. ogledov albuma:131

KRATKI OPIS POTI:
Drugi del TPP v glavnem po območju naselja Osek,ki leži na severovzhodnem delu občine. Naselje je zelo razpršeno, zato je skoraj nemogoče določiti center naselja .Površina naselja zajema okoli četrtino površine Občine ter šteje okoli 370 krajanov. Po naselju poteka državna cesta, ki povezuje dve sosednji Občini – Benedikt in Cerkvenjak. Naselje je poznano po ostankih kamnoloma – začetki segajo v leto 1358. Trenutno je to znamenitost mogoče videti na dveh vstopnih mestih. Eno bomo podrobneje obiskali na pohodu. Druge znamenitosti, ki jih velja omeniti in jih bomo nekaj obiskali so; sončna ura, opuščena motokros proga, rudniški rov izkopa kamna ter zanimivi in čudoviti pogledi na naselje Sv. Trojica.

Št. slik:40, zadnja dodana %12.%06.%2014
Št. ogledov albuma:109

Pohod mladih planincev Osnovne šole
- Benedikt (Valerija Miklič)

PZS vodnik ABD kat. Drago Lipič - društvo PD Hakl.

Št. slik:20, zadnja dodana %01.%06.%2014
Št. ogledov albuma:102

Pohod mladih planincev Osnovne šole
- Jurovski dol (Tadej Sternad)
- Sveta Trojica (Marta Jemenšek)

PZS vodnik ABD kat. Drago Lipič - društvo PD Hakl.

Št. slik:37, zadnja dodana %19.%05.%2014
Št. ogledov albuma:109

Basališče je najvišji vrh Paškega Kozjaka. Na vrhu je postavljena klopca in vpisna skrinjica. Zaradi gozda pa ni razgleda.

Več na:
http://www.hribi.net/gora/basalisce_paski_kozjak/4/742
http://www.hribi.net/izlet/dom_na_paskem_kozjaku_basalisce_paski_kozjak_/4/742/1339

Št. slik:36, zadnja dodana %29.%05.%2014
Št. ogledov albuma:106

Na mestu, kjer se strme senožeti Čemšeniške planine prelomijo v manjši, bolj raven svet se nahaja planinska koča na Čemšeniški planini. Od koče pred katero je veliko zunanjih lesenih miz je lep razgled na južno stran, kjer lepo vidimo Zasavsko Sveto goro, Roviškovec, Pleše, smučišče Marela, Kum in druge okoliške vrhove.
Več na ...
http://www.hribi.net/gora/koca_na_cemseniski_planini/25/762

Št. slik:50, zadnja dodana %23.%04.%2014
Št. ogledov albuma:142

Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: nižjo Šmarno goro (669 m) in višjo, Grmado (676 m).
Zaradi lege in razgleda je postala priljubljen izletniški cilj. Z gore se ob lepem vremenu vidi Triglav, Stol in koroški Obir, v južni smeri se vidi Krim, Snežnik in Trdinov vrh na Gorjancih. Bližnje vzpetine pa so Golo brdo, Toško Čelo, Rožnik, Rašica in Polhograjski Dolomiti.
Šmarna gora je točka na Slovenski geološki poti, čeznjo pa je speljana tudi gozdna učna pot. Južno pobočje Šmarne gore večinoma poraščata puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya carpinifolia), severna pobočja pa bukov gozd.
Območje med Šmarne goro in Rašico na severni, ter reko Savo na južni strani je del mestne občine Ljubljana, ki spada v Četrtno skupnost Šmarna gora.
V Šmartnem je osnovna šola, pošta ter župnijska cerkev sv. Martina.
Več na .... http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0marna_gora

Št. slik:42, zadnja dodana %23.%04.%2014
Št. ogledov albuma:115

Na kratko - BOČ POZIMI !

Št. slik:34, zadnja dodana %28.%01.%2014
Št. ogledov albuma:168

11.1.2014 – 36. POHOD PO POTI POHORSKEGA BATALJONA

Ali se morda še spomnite zgodbe pohorskega bataljona, katera se je odvijala pri Treh žebljih in v kateri se je 69 mož znašlo v obroču okupatorja, ki je štel preko 2000 mož. Kljub izredno junaški borbi, je 8. januarja 1943 pohorski bataljon dobojeval svojo poslednjo bitko. Zgodba o pohorskem bataljonu je ena izmed najbolj pretresljivih zgodb iz časov narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem.
http://www.hej-gremonaprej.si

Št. slik:24, zadnja dodana %12.%01.%2014
Št. ogledov albuma:148

Golte so apnenčasta, razgibana planota na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo v večji meri porašča gozd. To je visoka kraška planota, primer osamelega krasa, saj ima širše obrobje iz neprepustnih kamenin.

So eno izmed priljubljenih zimsko-letnih visokogorskih središč.
Več na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Golte

Št. slik:34, zadnja dodana %26.%12.%2013
Št. ogledov albuma:145

V PD Hakl, smo se odločili za dodaten letošnji pohod in sicer po delu kraškega roba. Dolžino poti smo »na terenu« prilagodili vremenskim razmeram, ki za nas pohodnike niso bile obetajoče, a so se nas temni oblaki tokrat v naše zadovoljstvo izognili.
Pot smo torej začeli v majhni vasici Dvori in se po nemarkirani a shojeni poti v gozdu nad vasjo, mimo posebnosti Krasa 'škavnic' in opuščenih oz. propadajočih kamnitih zidov, priključili na markirano pot Gračišče – 'spodmoli' v smeri naravnost (začetek slabo označen), desna pot (označena) pa vodi preko kamnite poti in travišč direktno k cerkvici Sv.Kvirika.
Kmalu dosežemo naravne znamenitosti - skalni lok 'naravni most' in zatem spodmole, oziroma tako imenovana 'ušesa Istre', katere je voda ustvarjala skozi tisočletja. Most smo seveda morali preizkusiti, spodmole pa smo koliko se je dalo tiho občudovali, da ne bi motili ptic, ki imajo tukaj gnezdišča (skalne golobe smo opazili). Vsi tokrat soudeleženi, smo te znamenitosti videli v naravi prvič, zato smo vsi bili prevzeti s stvaritvami narave tukaj.
V nadaljevanju poti smo zatem ob jeklenici in po skobah priplezali na markirano pešpot na grebenu. Ob občudovanju raznovrstno obarvanega ruja med suhim traviščem in v aranžmajih matere narave, smo hitro dosegli cerkvico Sv. Kvirika. Od tukaj pa je sledil le še spust do naših kombijev v Sočergi.
Čas nam je dopuščal, da smo se popeljali še do vasice Sokoliči in se od tam 'sprehodili' do slapa Veli vir. Naša predstava o slapu bila seveda drugačna, a je kot vsaka naravna lepota po svoje, očaral s svojim smaragdnim tolmunom. Zagotovo pa se pokaže v drugačnih razmerah v 'drugačni barvi'. Zaokrožili smo našo pot skozi kraško vasico Sokoliči v kateri smo opazili, da se življenje vanjo vrača.
Po toliko nabranih čudovitih vtisih, naslednja odločitev ni bila težka – naravnost do danes odprte 'osmice' Jakomin v Kubedu, da te vtise še 'utrdimo'. Ni nam bilo žal.
Marjan F.

Št. slik:90, zadnja dodana %04.%11.%2013
Št. ogledov albuma:183

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Več na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_planina

Št. slik:58, zadnja dodana %26.%10.%2013
Št. ogledov albuma:179

Pohod mladih planincev iz OŠ Benedikt na Lovrenška jezera.
Na pohod se je odpravilo 47 mladih planincev ter njihovi starši.
Pohod so vodili vodniki PD Hakl in mentorica na OŠ Bendikt Valerija Pernat.
Veš o Lovrenških jezerih na
http://sl.wikipedia.org/wiki/Lovren%C5%A1ka_jezera_na_Pohorju

Št. slik:44, zadnja dodana %20.%10.%2013
Št. ogledov albuma:162

Golte so apnenčasta, razgibana planota na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo v večji meri porašča gozd. To je visoka kraška planota, primer osamelega krasa, saj ima širše obrobje iz neprepustnih kamenin.

So eno izmed priljubljenih zimsko-letnih visokogorskih središč.

Več na ... http://sl.wikipedia.org/wiki/Golte

Št. slik:81, zadnja dodana %10.%10.%2013
Št. ogledov albuma:159

Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Njegov najvišji vrh je 2166m visok Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač pa ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30m. Na vzhodnem od teh dveh vrhov pa se nahaja najvišja cerkev v Evropi.
Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma pa se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte) v bližini katerega pa stoji 160m visok televizijski stolp, ki je viden že od daleč.
Več na:
http://www.hribi.net/gora/dobrac_dobratsch/31/810

Št. slik:99, zadnja dodana %12.%09.%2013
Št. ogledov albuma:166

Ojstrica (2350 m) – kraljica in lepotica Kamniško Savinjskih alp, prva visoka in markantna gora tega predela pogorja, ki je vidna iz vseh smeri. Na njen vrh je možen planinski (gorniški), pa tudi težji - plezalni pristop.
Na vrhu je bilo tako, kot se za takšno lepotico - goro spodobi. Kot bi stali na terasi, na eni strani obkroženi s stenami in vrhovi bližnjih gora, dolin pod njimi ter na drugi strani travniki in gozdovi planin (npr.Velike planine)…., ki se spustijo do ravnin proti Kamniku in Ljjubljani…. Razgled je mnogo mnogo lepši, kot smo lahko pričakovali - čudovito.
Kakorkoli, vseeno je od kod jo naše oko gleda, ta lepa gora vzbuja pozornost, in verjetno ni planinca, ki si ne bi vsaj enkrat zaželel stopiti na vrh te vitke gorske kraljice.
Bilo je prvič (vsaj za nekatere), a zagotovo ne zadnjič. Na tem pohodu smo se nanjo povzpeli iz planine Podvežak in s planine Korošica, no drugič pa…?

Št. slik:88, zadnja dodana %03.%09.%2013
Št. ogledov albuma:208