PD Hakl bi rad namestil piskotke na tvoj racunalnik. Preberi TUKAJ se vec informacij o piskotkih.

Galerija PD Hakl

Fotografije iz pohodov planinskega društva HAKL


Domov Prijava
Seznam albumov Zadnje dodane slike Zadnji komentarji Največ ogledov Najbolje ocenjeno Moje priljubljene Po datumu Išči
Domov > Pohodi

Branko Družovec, Drago Lipič, Ida Kokol, Jožef Šamperl - Dolomiti 16.17.07.2010  Play album slideshow


Drago_Lipic_Dolomiti_Brenta_2010-51.JPG

KDAJ?
16., 17. in 18. julija 2010.
Odhod avtobusa iz Sv. Trojice je predvidoma v petek ob 02.00 uri.
CILJ:
Gorovje skupine BRENTA: izhodišče je mesto Madonna di Canpiglio. V centralnem južnem gorovju Brente bomo prehodili eno najlepših ferat z odličnimi pogledi v dolino in po sosednjih vrhovih. Hodili bomo po poti z oznako 305-pot Bocchette Centrali. Ferata je odlično zavarovana z jeklenicami in visokimi kovinskimi lestvami.
IZVEDBA TURE:
Turo bomo izvedli v dveh skupinah. Prva skupina bo opravila vzpon po ferati, pomeni zahtevnejšo pot – 5 do 6 ur. Druga pa bo ta čas porabila za spoznavanje lahkih poti v okolici koče Brentei.

Št. slik:591, zadnja dodana %24.%07.%2010
Št. ogledov albuma:467

Branko Družovec - Begunščica 26.6.2010  Play album slideshow


094.jpg

Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh, ki z višino preko 2000m nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo. Nekateri Begunjščico imenujejo tudi gora stoterih grap saj je prepredena z njimi. Vrh, ki je del SPP ima tudi razgledno ploščo in vpisno skrinjico. Sicer pa je vrh travnat in prostran na severno stran pa prepaden.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:27, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:365

Drago Lipič - Pohod na Strelovec 12. Junij 2010  Play album slideshow


Strelovec_12_6_2010-41.JPG

Na vrhu Strelovca nas pričaka še več kopriv in ovčje stranišče, zato kraj ni preveč primeren za malico (prostora je malo, ovc pa kar precej!). Vpisna skrinjica je vsa rjasta in obtolčena, pušča in res daje vtis, da je tam že od 28. junija 1953 (PD Solčava). Eno pa je treba priznati: s Strelovca je imeniten razgled na Križevnik, Ojstrico, Planjavo in Brano, Tursko goro, Rinke ... Če je seveda jasno vreme. Počitek in kar sodi zraven pa se zelo prileže nekoliko niže na grebenu s pogledom na Krofičko. Nama je ob tisti priložnosti tako pihala na dušo, da sva jo kmalu obiskala (tudi ta opis še pride na vrsto).

Več na: WWW.ZAPLANA.NET

Št. slik:57, zadnja dodana %16.%06.%2010
Št. ogledov albuma:336

Branko Družovec - Pohod na Ajdno 23.05.2010  Play album slideshow


070.jpg

Ajdna je vrh z lepim razgledom na Stol, Jelovico in Julijske Alpe. Lepo se vidi tudi del zgornje Savske doline med Žirovnico in Jesenicami. Sicer pa je Ajdna znana po arheološkem najdišču. Tu je bilo gorsko naselje že v petem do šestem stoletju. Na Ajdni je bila postavljena prva krščanska cerkev na slovenskem. Kdo je bil zavetnik cerkve ni znano, maša pa je vsako zadnjo soboto v juniju na mestu kjer je včasih stala cerkev. Poleg cerkve so obnovljene še ostale najdbe in zavarovane s streho, ki preprečuje uničevanje obnove. Na vrhu je vpisna knjiga.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:14, zadnja dodana %07.%03.%2022
Št. ogledov albuma:300

Tončka Divjak in Marta Jemenšek - BISTRIŠKI VINTGAR 9.Maj.2010  Play album slideshow


Bistriski_vintgar_2.JPG


V nedeljo, 9. maja 2010, smo se planinci OŠ Cerkvenjak in Sveta Trojica odpravili v Bistriški vintgar. Pod vodstvom Tončke Divjak in Marte Jemenšek smo preživeli zanimivo nedeljsko dopoldne v prečudoviti naravi, ob slikoviti poti in nenehnem žuborenju vode. Za vse pohodnike je bil 54 sedežni avtobus pretesen, zato se nam je nekaj družin pridružilo z osebnim prevozom. Tako nas je bilo skupaj kar 74 pohodnikov!
Bistriški Vintgar je odličen kraj za sprehode in sprostitev v naravi.
Tam si lahko ogledamo Rimski kamnolom, potok Bistrico, Ančikovo gradišče, slap Šum, Maroltovo jelko, pot pa zaključimo na Treh Kraljih na Pohorju, vendar zato potrebujemo prost dan. Mi smo se podali do slapa Šum, saj so med nami tudi najmlajši pohodniki, stari 4 ali 5 let. Vendar te narava in potok tako prevzameta, da sploh ne razmišljaš o prehojeni poti in času.

Mentorica planinskega krožka OŠ Cerkvenjak: Tončka Divjak
Mentorica planinskega krožka OŠ Sveta Trojica: Marta Jemenšek

Št. slik:8, zadnja dodana %12.%08.%2012
Št. ogledov albuma:71

Branko Družovec - Pohod po mejah občine Sv. Trojica 2010  Play album slideshow


049.JPG

Pohod po mejah občine Sv. Trojica ob 4. občinskem prazniku.

Več na: WWW.SV-TROJICA.SI

Št. slik:18, zadnja dodana %23.%05.%2010
Št. ogledov albuma:186

Marjan Rebernik in Jože Šamperl - Lubnik 10.04.2010  Play album slideshow


Marjan_Rebernik_in_Joze_Samperl-Lubnik_2010-2.JPG

Lubnik je 1025 m visoka gora, ki se strmo dviga zahodno od Škofje Loke. Z vrha, na katerem stoji planinski dom, se nam odpre lep pogled na Gorenjsko ter gorovja, ki obdajajo omenjeno pokrajino.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:38, zadnja dodana %03.%07.%2010
Št. ogledov albuma:443

Branko Družovec - Uršlja gora 2010  Play album slideshow


B_Druzovec_Urslja_gora_2010_-31.JPG

Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Na vrhu pa ne stoji samo cerkev ampak tudi prijeten planinski dom pred katerim je večje število klopi in miz. Od doma pa se lahko povzpnemo še na manj kot pet minut oddaljen vrh Uršlje gore na katerem stoji križ in razgledna plošča. Med domom in vrhom pa so postavljeni oddajniki, ki so vidni skoraj z vseh sosednjih vrhov. Uršlja gora je priljubljena izletniška točka tudi med kolesarji saj na vrh pripelje za promet zaprta gozdna cesta.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:35, zadnja dodana %07.%02.%2010
Št. ogledov albuma:187

Branko Družovec - Zimski pohod na BOČ 30.1.2010.  Play album slideshow


005.jpg

Če bi vam rekel, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, bi me verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako – Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, kjer izletnikom ponujajo vrsto zanimivih lahko dostopnih vrhov (Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino.

Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč (domačini mu pravijo Štajerski Triglav), ki mu slavo povečuje še rastišče zelo redke velikonočnice v bližini planinskega doma. Prav to rastišče vsak april spodbudi obširno romanje »planincev«, ki se navadno z avtom pripeljejo do Doma na Boču, opravijo »zahteven« pohod do rastišča velikonočnice in se po okrepčilu v domu vrnejo v dolino. Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

Na Boč vodi vrsta markiranih poti; najkrajši, a tudi najbolj strmi sta tisti, ki se začneta na robu Zgornjih Poljčan. Pot čez Babo vodi naravnost proti Domu na Boču, gozdna učna pot (Detičkova pot) pa je speljana bolj proti vrhu, kar lahko izkoristimo za zanimiv krožni izlet.

Več na: www.zaplana.net.

Št. slik:42, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:182

Branko Družovec - Od Litije do Čateža 14.11.2009  Play album slideshow


Branko_Druzovec_Od_Litije_do_Cateza_01-30.JPG

Pohod je potekal po Levstikovi poti od Litije do Čateža v soboto 14.11.2009. Bil je 23. tradicionalni pohod, ki poteka vsako leto okrog martinovega. To je največji lirični pohod v Evropi.
Letos se ga je udeležilo več kot 10000 pohodnikov od tega tudi 54 članov našega društva.

Št. slik:61, zadnja dodana %17.%11.%2009
Št. ogledov albuma:198

Branko Družovec - Pohod v neznano 25.10.2009  Play album slideshow


Pohod_v_neznano_2009_Druzovec_Branko-32.JPG

Pohod v neznano je potekal od Gomile , preko Stare gore in Blaguškega jezera do Srečkove planinske poti.

Gomila več na - straneh PD Maks Meško Ormož

Stara Gora leži v osrčju Slovenskih Goric na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turje na jugu. Naselje obdajajo njive, sadovnjaki in vinogradi, na senčnih straneh pa gozd. WWW.TD-SVETIJURIJ.SI

BLAGUŠKO JEZERO

Št. slik:99, zadnja dodana %28.%10.%2009
Št. ogledov albuma:185

Tončka Divjak - Pohod na Veliko planino 2009  Play album slideshow


Velika_planina_023-1.jpg

v Pohodu sodelovali učenci OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, OŠ Sv. Trojica, OŠ Benedikt. Mentorica Tončka Divjak.

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi.

Več na Wikipediji in www.velikaplanina.si

Št. slik:41, zadnja dodana %30.%09.%2009
Št. ogledov albuma:189

Branko Družovec - 12-13.9.2009 Primorski del Slovenske planinske poti  Play album slideshow


Druzovec_Branko_SPP_-31.jpg

Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja – zadnjega grebena pred Kraškim robom in slovensko Istro – in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem s čudovitim razgledom na Piranski in Tržaški zaliv, Istro ter na okoliške vrhove – Vremščico, Nanos s Trnovskim gozdom in Snežnik. Ni čudno, da je priljubljen cilj primorskih izletnikov.
Na Slavnik vodi množica markiranih poti – iz Hrpelj pelje pot po grebenu, s Podgorskega krasa (jugozahodno od Slavnika) vodijo nanj Slovenska planinska pot (SPP) iz Prešnice ter dve poti iz Podgorja, iz Matarskega podolja (severovzhodno od Slavnika) pa poti iz Bača pri Materiji, Markovščine in Skadanščine. Pot čez Skadanščino si lahko še dodatno podaljšamo z ovinkom mimo Malih vrat.
Poleg vseh teh markiranih poti se lahko na Slavnik odpravimo še po množici nemarkiranih kolovozov; najbolj znan je tisti, ki se začne pri lovski koči v Skadanščini in se nato pridruži poti iz Bača.
Množica poti vam omogoča, da si izberete tisto, ki ustreza vaši kondiciji in želji po vzpenjanju po strmih pobočjih.

Več na: WWW.ZAPLANA.NET

Št. slik:45, zadnja dodana %21.%09.%2009
Št. ogledov albuma:179

Ida Kokol, Mirko - Ferate 22.7.2009  Play album slideshow


Ferate_Ida_-5.JPG

Št. slik:98, zadnja dodana %30.%08.%2009
Št. ogledov albuma:195

Drago Lipič, Škerget Erni - Triglav 8-9.avgust 2009  Play album slideshow


Drago_Lipic_Triglav_2009_-21.JPG

Triglav je najvišja gora v Sloveniji in v Julijskih Alpah. Nahaja se med Trento, Vrati, Krmo in Bohinjem. Z vrha je zelo lep razgled po celotni državi. V lepi vidljivosti se vidijo Avstrijski in Italijanski tritisočaki. Vidi se tudi morje. Na vrhu pa stoji Aljažev stolp kateri nam nudi zasilno bivakiranje v primeru nevihte. Notri je malo prostora. Vrh pa ima dovolj prostora.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:168, zadnja dodana %15.%08.%2009
Št. ogledov albuma:457

Drago Lipič, Jožef Šamperl - Ankogel 25-26.7.2009  Play album slideshow


Drago_Lipic_Ankogel_2009_-27.JPG

Ankogel je s 3252m med najvišjimi vrhovi v svoji skupini gora (Ankogel gruppe). Višja od njega sta le Hochalmspitze (3360m) in Großetendk (3317m). Ker vzpon na vrh Ankogla močno skrajša žičnica, le ta nas pripelje prek 2600m visoko, je vrh zelo priljubljen gorniški cilj. Z vrha na katerem stoji križ pa je zelo lep pogled na osrednje Visoke Ture, kjer lepo vidimo že omenjeni Hochalmspitze, Säuleck in proti zahodu najvišji vrh Avstrije Veliki Klek oziroma po nemško Großglockner.
Država: Avstrija
Višina: 3252 m
Širina/Dolžina: 47,05072°N / 13,24847°E
Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:256, zadnja dodana %02.%08.%2009
Št. ogledov albuma:246

Branko Družovec - Izvir Mure in jez Maltatal - 04. in 05.07.2009  Play album slideshow


IMG_2421_21.JPG

Mura je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo. Njena skupna dolžina je 465 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km pa v Sloveniji.

Št. slik:47, zadnja dodana %18.%07.%2009
Št. ogledov albuma:225

Drago Lipič - Pohod na Grmado in Tošč - 14.6.2009  Play album slideshow


Grmada_14_06_2009_-29_(Large).JPG

Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, ki kljub nizki nadmorski višini daje vtis prave visokogorske pokrajine. Tudi rastline so prilagojene visokogorskim razmeram – na Grmadi boste našli nekatere rože, ki jih najdete le na višjih vrhovih v predgorju slovenskih Alp (Blegoš, Porezen) ali v Alpah.

Kot se za tako zanimiv vrh spodobi, vodi na Grmado več markiranih poti – nanjo se lahko povzpnemo iz Polhovega Gradca po treh različnih poteh (iz Pristave čez Ravnek, po Mačkovem grabnu ali skozi Setnico), iz Dvora in Belice pri Polhovem Gradcu, iz doline Ločnice ali pa se na Grmado podamo s Topola (sv. Katarine) nad Medvodami.

Težko je izbrati, katera izmed poti iz Polhovega Gradca je bolj zanimiva – poti iz doline Božne (skozi Setnice in po Mačkovem grabnu) in iz Belice tečejo večinoma po gozdu, medtem ko pot čez Ravnek prečka nekaj zelo razglednih travnikov. Katerakoli pot iz Polhovega Gradca vam nudi možnost krožne poti, tako se lahko na primer na Grmado povzpnete čez Ravnek, vrnete pa se skozi Setnico.

Tošč, ki je pred desetletji, ko je jugoslovanska vojska za 9m znižala Pasjo ravan postal najvišji vrh Polhograjskega hribovja se nahaja severozahodno od Polhograjske Grmade (898m). Z vrha na katerem se nahaja nekaj klopi, vpisna skrinjica in žig, zaradi gozda ni lepšega razgleda.

www.Zaplana.net

Št. slik:52, zadnja dodana %11.%07.%2009
Št. ogledov albuma:176

Drago Lipič, Kokol Ida, Galun, Kukovec - Dolomiti TOFANA DI ROZES 26-28.6.2009  Play album slideshow


Drago_Lipic_Dolomiti_Tofana_di_Rose_2009_-10.JPG

Tofana di Rozes (3225m) je eden najmogočnejših vrhov v Dolomitih. Podobna je tristranični piramidi. Njena južna stena je privlačna za najboljše alpiniste, le nekoliko manj strma je zahodna stena, ki jo mora ferratta celotno prečkati, da se lahko prebije na vršni greben. Severovzhodno pobočje pa je nekoliko manj strmo, zato pa nam na njem večkrat lahko zagode sneg.

Št. slik:158, zadnja dodana %02.%07.%2009
Št. ogledov albuma:198

Tončka Divjak - Planinski krožek OŠ Cerkvenjak - Vitomarci - 2008/2009  Play album slideshow


Boc_1_3_2009_06.jpg

Pohodi planinskega krožka osnovne šole Cerkvenjak - Vitomarci v letu 2008 in 2009

Št. slik:39, zadnja dodana %21.%06.%2009
Št. ogledov albuma:172

Št. albumov:298 (št. strani:15) 14

Naključne slike - Pohodi
Milan_Poharic_8_Pohod_po_krasu_2021-122.JPG
št. ogledov:0
Marjan_Pauric_9_pohod_po_krasu_Sabotin_2022-062.jpg
št. ogledov:0
Marjan_Pauric_2_Salckin_pohod_24_2_2018-143.JPG
št. ogledov:41
Kokol_Ida_Tofana_di_rozes_-23.JPG
št. ogledov:75
Marjan_Pauric_Ojstrnik_2017-097.JPG
št. ogledov:23
Drago_Lipic_Celjska_Grmada_2018-013.JPG
št. ogledov:32
Drago_Lipic_Veliki_Vrh_in_Veliko_Kladivo_2023-006.jpg
št. ogledov:2
71-DSCN4849.JPG
št. ogledov:16

Najnovejše slike - Pohodi
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-014.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-013.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-012.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-010.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-011.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-009.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-008.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024
Drago_Lipic_17_Trstenjakov_pohod_2024-007.jpg
št. ogledov:0%25.%03.%2024