Galerija PD Hakl

Tončka Divjak - Planinski krožek OŠ Cerkvenjak - Vitomarci
- 1. Sestanek z mladimi člani
- 10. pohod po mejah občine
- Pohod na Boč 26.01.2008
- Pohod na Jeruzalem 8.2.2008
- Pohod na Krim 7.6.2008
- Srečanje mladinskih odsekov 15.03.2008 (Tromejnik)
- Trstenjakov pohod 5.1.2008

Št. slik:102, zadnja dodana %29.%10.%2011
Št. ogledov albuma:234

Cjajnik ali Macesnov turn je zanimiv vrh, ki s strmimi stolpi štrli iz Košutinih sten tik pred Užnikom /Lärchenberg. Iz profila je videti kakor izrazita skalna špica, ki je na vzhodni strani ločena od sten s Cjajnikovim strmim vzhodnim žlebom (Lärchenschlucht), proti zahodu pa kaže strma skalnata in delno ruševnata pobočja. Na severno stran se spušča skalnato-ruševnato severno rebro, ki utone v Cerkovskem robu nad Kočo pod Košuto , na južno pa kratka strma stena, ki se konča na Cjajnikovi škrbini (Lärchensattel), ki ločuje vrh od Užnika. Cjajnik je do leta 2006 veljal za najteže dostopno goro v Karavankah, saj je bilo na vrh mogoče samo splezati. Leta 2007 pa je bila odprta moderna adrenalinska »superferata«. Zanjo po naši veljavni lestvici označevanja zavarovanih plezalnih poti ni prave ocene, po avstrijski pa gre za težavnost C z mesti D (najtežje je E). Odlično napeta jeklenica je speljana čez težje prehode, kot bi bilo treba. Skob, na katere bi lahko stopili, ni prav veliko, po večini se vlečemo z rokami; za to potrebujemo veliko moči. Nujna je uporaba samovarovanja, čelade, priporočljive so rokavice (tudi kak kos vrvi za dodatno varovanje ali spust ne bo odveč). Opisana tura je tehnično in kondicijsko zelo naporna, zato se je lotimo le v odlični psihofizični kondiciji in stabilnem vremenu. Nekoč je na vrh Cjajnika vodila lažja plezalna smer (III+/II–III, 300 m) po Cjajnikovem severnem rebru, vendar so tudi ta pristop na dveh mestih v spodnjem delu zavarovali z jeklenico.

Št. slik:321, zadnja dodana %29.%10.%2008
Št. ogledov albuma:219

Ida Kokol - Rinke, Cjajnik, Čez kruško steno, Turska gora ...

Št. slik:139, zadnja dodana %02.%11.%2008
Št. ogledov albuma:185

Drago Lipič - Triglav 2008
Triglav je najvišja slovenska gora, slovenski državni simbol upora proti pokristjanjevanu in izraz domačega izročila.
Triglav (2864 m) je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Eni menijo, da se ime tri-glav nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja. Drugi trdijo, da je gora poimenova po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Oblika gore ni izrazito trodelna, kakor jo lahko vidimo stilizirano na grbu. Od daleč lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer predstavlja drugi vrh Mali Triglav.
Triglav velja kot simbol slovenstva, nahaja se tudi na slovenskem grbu. Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883. Leta 1889 je prišel na Dovje za duhovnika in v tem času se je tudi povzpel na Triglav, ter se odločil, da bo ta vrh za vedno ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dovške občine in se odločil, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je sicer v celoti financiral sam Aljaž, kasneje pa ga je podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Istega leta je dal izklesati in opremiti tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom.
Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju. Prvi ženski vzpon pa je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica v Vodnikovi koči. Njen oče Jože Škantar - Šest (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik.
Eden od težjih plezalnih pristopov na vrh je Triglavska severna stena, ki je prvi preplezal 1890 trentarski lovec Janez Berginc. Najbolj znana smer je Čopov steber, ki sta ga 1945 preplezala Jeseničan Joža Čop in Ljubljančanka Pavla Jesih.
S Triglavom je tudi tesno povezana legenda o kozorogu z imenom Zlatorog.
Triglavsko pogorje je osrednji del Triglavskega narodnega parka, kateremu je gora dala tudi ime.

Št. slik:64, zadnja dodana %21.%08.%2008
Št. ogledov albuma:398

Drago Lipič Antelao 23.-25.06.2008
Tokrat v angleškem jeziku.
Monte Antelao is the highest mountain in the eastern Dolomites (a section of the Alps) in northeastern Italy, southeast of the town of Cortina d'Ampezzo, in the region of Cadore. It is known as the "King of the Dolomites". (Marmolada, the highest of all the Dolomites, is the "Queen".) Like many Dolomite peaks, Antelao is steep, rocky, and pointed; it also sits close to the edge of the Dolomite uplift and so has dramatic drops to the nearby valleys.
The easiest route is from the north, known as the "Laste", a steep, narrow ridge[2]. It involves a good deal of exposure, and a few short technical sections, such as a chimney, protected by cables.

Št. slik:37, zadnja dodana %27.%06.%2008
Št. ogledov albuma:185

Ida Kokol - ANTELAO 23.-25.06.2008

Št. slik:84, zadnja dodana %27.%06.%2008
Št. ogledov albuma:164

KOŠENJAK (1522 m) je skrajni odrastek Golice, gorovja severno od Drave, med Vičem in Muto, ki se na drugi strani državne meje širi proti severu med Labodsko dolino na zahodu in Graško kotlino na vzhodu.

Št. slik:16, zadnja dodana %06.%06.%2008
Št. ogledov albuma:163

Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh, znamenit predvsem zaradi gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na njegovih južnih pobočjih. Na Golico vodi vrsta markiranih poti; najkrajši je vzpon s Planine pod Golico, lahko pa se odpravite nanjo tudi čez planino Markljev rovt in sedlo Suha ali uberete krožno pot čez Golico in Rožco.

Št. slik:46, zadnja dodana %15.%05.%2008
Št. ogledov albuma:173

Haloze so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije.

Št. slik:118, zadnja dodana %27.%04.%2008
Št. ogledov albuma:185

Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in eden od treh najvišjih vrhov južnega predgorja Julijskih Alp (druga dva sta Ratitovec in Blegoš), s čudovitim razgledom na Cerkljansko hribovje, Bohinjske gore in Julijske Alpe. Na Porezen vodi množica poti – iz cerkljanske smeri se lahko nanj povzpnemo iz Poč ali Poljan, iz Baške grape vodita poti iz Hude Južne in skozi Zakojco, s severne strani se lahko na nanj povzpnemo iz Petrovega Brda, z vzhodne strani pa vodita poti iz Davč in Novakov.

Št. slik:28, zadnja dodana %31.%03.%2008
Št. ogledov albuma:172

Peca je druga najvišja gora severnih Karavank, le 14 m nižja od najvišjega Obirja (njegov najvišji vrh Ojstrc/Hochobir meri 2139 m). Zaradi njene mogočnosti ni čudno, da ravno v njej spi kralj Matjaž. Na severu in jugu je zelo strma, na zahodu in vzhodu pa precej manj. Najvišji vrh je Kordeževa glava (2125 m), drugi Bistriška špica/Feistritzer Spitze (2114 m), med njima pa tretji Končníkov vrh (tudi Suhi vrh, Knips/Knieps, 2109 m). Državna meja med Končnikovim vrhom in Kordeževo glavo prisoja večino gore Avstriji. Nad Črno in Mežico je vsa prevrtana zaradi rudarjenja. S svincem in cinkom jo je bogato obdaril vulkan, bližnji Smrekovec. Obiskovalcev ji ne manjka; nanjo vodi veliko poti in na njej je precej koč. Vzpon lahko začnemo v Mežici, Črni na Koroškem ali Topli. Mi smo izbrali zadnjo.

Št. slik:17, zadnja dodana %26.%02.%2008
Št. ogledov albuma:167

Uršlja gora je visoka 1699 metrov in sodi med lažje dostopne planinske cilje. Ob prihodu na goro se ponuja lep razgled na Mežiško, Mislinjsko, Šaleško in Dravsko dolino. Na vrhu stoji cerkev sv. Uršule, ki je najvišje stoječa cerkev na Slovenskem.

Poleg cerkve je planinski dom in v sklopu njegove dejavnosti organizirajo planinci odmevna kulturna srečanja, dobro obiskana so romanja na goro. Najlažja planinska pot pelje od Naravskih ledin: dve uri hoje in 620 višinskih metrov zmernega vzpenjanja po severni strani gore.

Št. slik:6, zadnja dodana %12.%08.%2012
Št. ogledov albuma:75

Če bi vam rekel, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, bi me verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako – Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, kjer izletnikom ponujajo vrsto zanimivih lahko dostopnih vrhov (Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino.

Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč (domačini mu pravijo Štajerski Triglav), ki mu slavo povečuje še rastišče zelo redke velikonočnice v bližini planinskega doma. Prav to rastišče vsak april spodbudi obširno romanje »planincev«, ki se navadno z avtom pripeljejo do Doma na Boču, opravijo »zahteven« pohod do rastišča velikonočnice in se po okrepčilu v domu vrnejo v dolino. Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

Št. slik:51, zadnja dodana %27.%06.%2008
Št. ogledov albuma:183