Galerija PD Hakl

Tukaj je nekaj posnetkov iz zimskega pohoda na BOČ.
Bilo je 44 pohodnikov in vsem je uspelo uspešno premagati cilj.

Št. slik:24, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:244

Pohod po poteh Pohorskega bataljona, ki je potekal iz Rogle na Osankarico, kjer smo se udeležili svečane proslave v spomin na padle borce, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar.

Št. slik:27, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:222

Branko Družovec Konjiška gora in pohod na Stolpnik

PLANINSKA POT IZ KONJIC (332m) na STOLPNIK (1012m)
Na zgornji vzhodni strani pokopališča nas smerokazi usmerijo do razvalin starega gradu Tattenbachov. Pod gradom se levo odcepi pot na Skalo in proti kartuziji, naša pot pa nas vodi navzdol po gozdni cesti na cesto, ki pelje iz Konjic preko Konjiške gore. Markacije nas usmerijo po tej cesti navzgor, vendar po 100 metrih zavijemo s ceste levo navzgor. Po strmem začetnem delu se nato pot uleti in prečka prej omenjeno cesto; pridemo v predel imenovan Velika Ravna. Tu se naša pot nadaljuje po lovski stezi skozi že zaraslo poseko, ki tu in tam še dovoli pogled na Stari grad, Konjice in Dravinjsko dolino; dosežemo Nizek vrh; za nami je strmi del in polovica poti- 1ura.
Steza se nato nekoliko spusti navzdol in nas pripelje na zelo razgledno gozdno cesto, po kateri hodimo vse do razpotja pri Grofovem štantu (820m)- prevalu med najvišjim Stolpnikom na zahodu in vzhodno ležečim Jelenovim vrhom. Naša pot se nato po gozdni vlaki proti severozahodu vzpne na pobočje Stolpnika in do razglednega stolpa.

Več na: Planinsko društvo Konjice.

Št. slik:28, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:415

22. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE 2010
V soboto, 6. novembra 2010, so na treh osnovnih šolah v Sloveniji (na OŠ Šenčur, OŠ Sveta Trojica in OŠ Deskle), potekala regijska tekmovanja Mladina in gore. Poleg lanskoletnih zmagovalcev, Slivniških svizcev, se je na državno tekmovanje, ki bo januarja v Gorici pri Slivnici, uvrstilo še 25 ekip, od tega iz štajerske regije kar 11.
Za nami je prekrasna sobota, saj je tekmovanje na OŠ Sveta Trojica potekalo brez zapletov. Predstavniki PD Hakl, Občine Sveta Trojica in mentorica planinskega krožka Marta Jemenšek smo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo organizirati zahtevno tekmovanje mladih planincev. Na tekmovanje je prišlo 32 ekip (4 tekmovalci + mentor) iz celotne štajerske regije. Ob desetih dopoldan smo v Kulturnem domu Sv. Trojica pripravili kratek kulturni program. Tekmovalce so pozdravili presednik PD Hakl, g. Drago Kuster, župan Občine Sveta Trojica, g. Darko Fras, in ravnatelj OŠ Sveta Trojica, g. Darko Škerget. Tekmovalci so odšli v razrede in 45 min reševali teste. Po opravljenih nalogah so tekmovalci skupaj z mentorji odšli do trojiške cerkve , si jo ogledali, nato pa se po stopnicah spustili do trojiškega jezera in prehodili pot okrog njega. Po uri in pol so se vrnili v kulturni dom in nestrpno čakali rezultate. Najboljšim 11 ekipam je predsednik planinskega društva Hakl, g. Drago Kuster, podelil priznanja in jim zaželel veliko uspehov še na državnem tekmovanju. Po razglasitvi smo se vsi polni vtisov odpravili domov.
Mentorica planinskega krožka:
Marta Jemenšek

Št. slik:41, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:403

Marjan Fištravec - Rodica - Črna prst 11-12.09.2010
Rodica
Gora se nahaja nad Bohinjem v Spodnjih Bohinjskih gorah. Z vrha je lep pogled na Julijske Alpe in Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. V zimskem času je zelo priljubljena med turnimi smučarji. Vrh ima vpisno skrinjico.
Več na: WWW.HRIBI.NET - Rodica
Črna prst
Na severnem pobočju vršne glave Črne prsti opazimo črno prst po kateri je gora dobila ime. Črna prst je poznana po flori, ki jo je v njenih predvsem južnih pa tudi severnih pobočjih veliko. Vrh se nahaja v Spodnjih Bohinjskih gorah nad Bohinjsko Bistrico. Le nekaj metrov pod vrhom stoji planinski dom Zorka Jelinčiča, ki je odprt v poletni sezoni. V času, ko je dom zaprt nam zasilno prenočišče nudi skromen bivak.
Več na: WWW.HRIBI.NET - Črna prst

Št. slik:179, zadnja dodana %01.%10.%2010
Št. ogledov albuma:262

Št. slik:47, zadnja dodana %26.%08.%2010
Št. ogledov albuma:233

Št. slik:16, zadnja dodana %25.%08.%2010
Št. ogledov albuma:249

Triglav je 2864 m visoka gora, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Z omenjeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Na vrhu stoji Aljažev stolp, katerega je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem stolpu lahko v primeru nevihte vedri do 5 ljudi. Sicer pa je danes Aljažev stolp zaščiten kot kulturni spomenik in kot tak zelo pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine.
Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26.8.1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Sicer pa se nam z vrha Triglava odpre lep razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:74, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:389

KDAJ?
16., 17. in 18. julija 2010.
Odhod avtobusa iz Sv. Trojice je predvidoma v petek ob 02.00 uri.
CILJ:
Gorovje skupine BRENTA: izhodišče je mesto Madonna di Canpiglio. V centralnem južnem gorovju Brente bomo prehodili eno najlepših ferat z odličnimi pogledi v dolino in po sosednjih vrhovih. Hodili bomo po poti z oznako 305-pot Bocchette Centrali. Ferata je odlično zavarovana z jeklenicami in visokimi kovinskimi lestvami.
IZVEDBA TURE:
Turo bomo izvedli v dveh skupinah. Prva skupina bo opravila vzpon po ferati, pomeni zahtevnejšo pot – 5 do 6 ur. Druga pa bo ta čas porabila za spoznavanje lahkih poti v okolici koče Brentei.

Št. slik:591, zadnja dodana %24.%07.%2010
Št. ogledov albuma:467

Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh, ki z višino preko 2000m nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo. Nekateri Begunjščico imenujejo tudi gora stoterih grap saj je prepredena z njimi. Vrh, ki je del SPP ima tudi razgledno ploščo in vpisno skrinjico. Sicer pa je vrh travnat in prostran na severno stran pa prepaden.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:27, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:365

Na vrhu Strelovca nas pričaka še več kopriv in ovčje stranišče, zato kraj ni preveč primeren za malico (prostora je malo, ovc pa kar precej!). Vpisna skrinjica je vsa rjasta in obtolčena, pušča in res daje vtis, da je tam že od 28. junija 1953 (PD Solčava). Eno pa je treba priznati: s Strelovca je imeniten razgled na Križevnik, Ojstrico, Planjavo in Brano, Tursko goro, Rinke ... Če je seveda jasno vreme. Počitek in kar sodi zraven pa se zelo prileže nekoliko niže na grebenu s pogledom na Krofičko. Nama je ob tisti priložnosti tako pihala na dušo, da sva jo kmalu obiskala (tudi ta opis še pride na vrsto).

Več na: WWW.ZAPLANA.NET

Št. slik:57, zadnja dodana %16.%06.%2010
Št. ogledov albuma:336

Ajdna je vrh z lepim razgledom na Stol, Jelovico in Julijske Alpe. Lepo se vidi tudi del zgornje Savske doline med Žirovnico in Jesenicami. Sicer pa je Ajdna znana po arheološkem najdišču. Tu je bilo gorsko naselje že v petem do šestem stoletju. Na Ajdni je bila postavljena prva krščanska cerkev na slovenskem. Kdo je bil zavetnik cerkve ni znano, maša pa je vsako zadnjo soboto v juniju na mestu kjer je včasih stala cerkev. Poleg cerkve so obnovljene še ostale najdbe in zavarovane s streho, ki preprečuje uničevanje obnove. Na vrhu je vpisna knjiga.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:14, zadnja dodana %07.%03.%2022
Št. ogledov albuma:300

V nedeljo, 9. maja 2010, smo se planinci OŠ Cerkvenjak in Sveta Trojica odpravili v Bistriški vintgar. Pod vodstvom Tončke Divjak in Marte Jemenšek smo preživeli zanimivo nedeljsko dopoldne v prečudoviti naravi, ob slikoviti poti in nenehnem žuborenju vode. Za vse pohodnike je bil 54 sedežni avtobus pretesen, zato se nam je nekaj družin pridružilo z osebnim prevozom. Tako nas je bilo skupaj kar 74 pohodnikov!
Bistriški Vintgar je odličen kraj za sprehode in sprostitev v naravi.
Tam si lahko ogledamo Rimski kamnolom, potok Bistrico, Ančikovo gradišče, slap Šum, Maroltovo jelko, pot pa zaključimo na Treh Kraljih na Pohorju, vendar zato potrebujemo prost dan. Mi smo se podali do slapa Šum, saj so med nami tudi najmlajši pohodniki, stari 4 ali 5 let. Vendar te narava in potok tako prevzameta, da sploh ne razmišljaš o prehojeni poti in času.

Mentorica planinskega krožka OŠ Cerkvenjak: Tončka Divjak
Mentorica planinskega krožka OŠ Sveta Trojica: Marta Jemenšek

Št. slik:8, zadnja dodana %12.%08.%2012
Št. ogledov albuma:71

Pohod po mejah občine Sv. Trojica ob 4. občinskem prazniku.

Več na: WWW.SV-TROJICA.SI

Št. slik:18, zadnja dodana %23.%05.%2010
Št. ogledov albuma:186

Lubnik je 1025 m visoka gora, ki se strmo dviga zahodno od Škofje Loke. Z vrha, na katerem stoji planinski dom, se nam odpre lep pogled na Gorenjsko ter gorovja, ki obdajajo omenjeno pokrajino.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:38, zadnja dodana %03.%07.%2010
Št. ogledov albuma:443

Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev Svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Na vrhu pa ne stoji samo cerkev ampak tudi prijeten planinski dom pred katerim je večje število klopi in miz. Od doma pa se lahko povzpnemo še na manj kot pet minut oddaljen vrh Uršlje gore na katerem stoji križ in razgledna plošča. Med domom in vrhom pa so postavljeni oddajniki, ki so vidni skoraj z vseh sosednjih vrhov. Uršlja gora je priljubljena izletniška točka tudi med kolesarji saj na vrh pripelje za promet zaprta gozdna cesta.

Več na: WWW.HRIBI.NET

Št. slik:35, zadnja dodana %07.%02.%2010
Št. ogledov albuma:187

Če bi vam rekel, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, bi me verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako – Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, kjer izletnikom ponujajo vrsto zanimivih lahko dostopnih vrhov (Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino.

Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč (domačini mu pravijo Štajerski Triglav), ki mu slavo povečuje še rastišče zelo redke velikonočnice v bližini planinskega doma. Prav to rastišče vsak april spodbudi obširno romanje »planincev«, ki se navadno z avtom pripeljejo do Doma na Boču, opravijo »zahteven« pohod do rastišča velikonočnice in se po okrepčilu v domu vrnejo v dolino. Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

Na Boč vodi vrsta markiranih poti; najkrajši, a tudi najbolj strmi sta tisti, ki se začneta na robu Zgornjih Poljčan. Pot čez Babo vodi naravnost proti Domu na Boču, gozdna učna pot (Detičkova pot) pa je speljana bolj proti vrhu, kar lahko izkoristimo za zanimiv krožni izlet.

Več na: www.zaplana.net.

Št. slik:42, zadnja dodana %06.%03.%2022
Št. ogledov albuma:182

Pohod je potekal po Levstikovi poti od Litije do Čateža v soboto 14.11.2009. Bil je 23. tradicionalni pohod, ki poteka vsako leto okrog martinovega. To je največji lirični pohod v Evropi.
Letos se ga je udeležilo več kot 10000 pohodnikov od tega tudi 54 članov našega društva.

Št. slik:61, zadnja dodana %17.%11.%2009
Št. ogledov albuma:198

Pohod v neznano je potekal od Gomile , preko Stare gore in Blaguškega jezera do Srečkove planinske poti.

Gomila več na - straneh PD Maks Meško Ormož

Stara Gora leži v osrčju Slovenskih Goric na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turje na jugu. Naselje obdajajo njive, sadovnjaki in vinogradi, na senčnih straneh pa gozd. WWW.TD-SVETIJURIJ.SI

BLAGUŠKO JEZERO

Št. slik:99, zadnja dodana %28.%10.%2009
Št. ogledov albuma:185

v Pohodu sodelovali učenci OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, OŠ Sv. Trojica, OŠ Benedikt. Mentorica Tončka Divjak.

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi.

Več na Wikipediji in www.velikaplanina.si

Št. slik:41, zadnja dodana %30.%09.%2009
Št. ogledov albuma:189