Marjan Paurič - PEČ tromeja 8.5.2021
|
|
|
|
Peč (tudi Tromeja) po italijansko Monte Forno ter po nemško Dreiländereck oz. Ofen je 1508 m visok vrh, ki se nahaja na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Z vrha, na katerem je večje število spominskih obeležij v treh jezikih, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe, Ziljske Alpe, Krške Alpe, Visoke in Nizke Ture ter del zahodnih Karavank. Slovenska vpisna skrinjica in žig, se nahaja ob manjši hiški bližnjih oddajnikov. Na italijanski strani vrha stoji nekoliko večje leseno zavetišče, iz avstrijske strani pa skoraj do vrha pripelje vlečnica bližnjega smučišča Podklošter / Arnoldstein
Št. slik:74, zadnja dodana %09.%05.%2021 Št. ogledov albuma:4
|
|
|
|
|
|
Marjan Paurič - ŽUSEM 669 m.n.v.(STOLP LJUBEZNI) 10.10.2020
|
|
|
|
Žusem je 669 metrov visok hrib s pestro zgodovino in velikim potencialom za prihodnost. Predstavlja severni rob Kozjanskega, njegovo ime pa izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima. Pogled z Žusma proti jugu nam razkriva ločnico med dvema svetovoma: predalpskim in subpanonskim. Na zahodu in jugu se dvigajo hribovja, sestavljena pretežno iz dolomita in apnenca, z najvišjimi vrhovi med 500 in 800 metri (Kunšperška gora, Orlica, Vetrnik, Oslica, Rudnica, Bohor), ki spadajo k vzhodno Posavskem hribovju, to pa sodi v predalpski svet. Na južnem pobočju Žusma se razprostira naselje Dobrina, na zahodnem pa Hrastje.
V zadnjih letih se turistične in druge aktivnosti na Žusmu in v njegovi okolici zelo razvijajo. Izpostaviti velja zlasti pohodništvo in jadralno padalstvo. Bližina Slivniškega jezera prinaša tudi individualni izletniški turizem, kar dobro vpliva na razvoj okoliških turističnih kmetij. Potencial ima tudi razvoj zdraviliškega turizma pri Grajskem vrelcu v Dobrini.
Št. slik:120, zadnja dodana %11.%10.%2020 Št. ogledov albuma:4
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Milan Poharič - 10 tradicionalni pohod po trojiški pohodniški poti 7.6.2020
|
|
|
|
Omenjeno pot je naše društvo dalo v »uporabo« v juniju 2010. Uradno potrditev je istega leta potrdil tudi Občinski svet Občine Sveta Trojica. Tako je Občina dobila svojo krožno pohodniško pot, ki v večjem delu poteka po meji z občinami Benedikt, Cerkvenjak, Trnovska vas in Lenart v dolžini okoli 34 km. Idejni »oče poti« je bil takrat še tajnik društva, sedaj predsednik Drago Lipič, ki je tudi v celoti nadelal traso poti. Zanimivost poti je njen potek, saj je speljana tako, da zajema večino krajevnih turističnih točk, naravnih znamenitosti ter kulturnih obeležij. Na določenih mestih se srečuje ali celo delno poteka skupaj z drugimi tematskimi potmi ( Pomurska planinska pot – PPP, kulturna pot, geološka benediška pot, evropska kulturna pot – Marijina romarska pot, kolesarska evropska pot – Hiking&Biking ter turno kolesarska transverzala PZS ), ki potekajo po ozemlju Občine. Ta pisanost omenjenih poti pove dovolj o strateški legi naše Občine in vsekakor tudi aktivnosti našega društva, ki je za večino teh poti prevzelo tudi skrb za vzdrževanje.
Letošnji pohod je potekal po naseljih Zgornji Porčič in delu Zgornjih Verjan. Začeli smo jo, kot vsa leta do sedaj, na zbirnem mestu pred kulturnim domom, kjer imamo tudi svoje prostore. Zbralo se je lepo število pohodnikov ( 47 ) od tega kar nekaj mladih planincev iz Osnovne šole Sv. Trojica, Benedikta in Lenarta. Po kamnitih stopnicah za cerkvijo smo se spustili do jezera, ga obhodili in se preko vasi Zgornji Porčič povzpeli na najvišjo današnjo točko 234 metrov v Zgornjem Porčiču – vrh do kmetije Postružnik. Po toplem obroku in osvežilnih napitkih na kmetiji, nas je pot popeljala na mejno cesto med občinama Benedikt in Sveta Trojica v severni del naselja Zgornje Verjane. Na vrhu klanca državne ceste Lenart – Gornja Radgona na meji z naseljem Osek, smo pot zapustili in se vrnili na izhodišče današnje trase. Spotoma še se ustavili na novo odprtem ateljeju in galeriji, ki je ta dan imela tudi dneve odprtih vrat na Slovenski ulici 21 in sliši na ime ART RoBa v prostorih podjetja Štrakl d.o.o.
Strokovno vodenje so opravili naši planinski licenčni vodniki Marjan Rebernik – Rebra, Janko Haložan, Jožef Šamperl, Drago Lipič. Pomagala pri vodenju sta še planinski vodnik brez licence Srečko Anžel ter licenčni markacist David Levačič. Da nismo na poti čutili vročine in žeje pa je poskrbel podpredsednik društva (kletar) Zdenko Simonič z družino.
Št. slik:100, zadnja dodana %09.%06.%2020 Št. ogledov albuma:3
|
|
|
Drago Lipič - Šalčkin pohod 22.2.2020
|
|
|
|
Nadaljujemo tradicijo ŠALČKINIH POHODOV po Slovenskih goricah. 22. FEBRUARJA 2020 bomo obiskali del Krajevne skupnosti Voličina, ki spada pod Občino Lenart.
Nekaj zgodovine o kraju ne bo odveč; VOLIČINA (Sv. Rupert) je od Lenarta oddaljena 4 km. Velikost KS je 28,3 km2 in zajema 10 naselij. Premore nekaj nad 2.200 prebivalcev. Je ena izmed večjih KS, ki so pred letom 1993 sestavljale Občino Lenart, in edina med njimi, ki ni ustanovila svoje občine. Sv. Rupert je krajevna cerkev prvič omenjena v letu 1352. Večkrat so jo dograjevali in obnavljali. Prvotna cerkev je bila v Selcih. Cerkev Sv. Andreja so Turki leta 1532 porušili. Učni proces je bil v kraju prisoten že v letu 1680, leta 1763 pa z rednim. Prvotno šolsko stavbo so v letu 1838 dozidali – sedanja stara šola. Današnjo zgradbo šole so pozidali leta 1902. Kraj ima kar nekaj kulturnozgodovinskih zanimivosti; Dvorno poslopje Štralek – lastnik je bila plemiška rodbina Herberstein-v Zg. Voličini iz leta 1595, na križišču cest Voličina - Zavrh je znamenita odprta kapela iz 16. stoletja, kužno znamenje v Stražeh, gomilna grobišča v Zg. Voličini in Strmi gori so iz sredine 2. tisočletja p.n.š. – srednja bronasta doba. Kot zadnje pa ne smemo mimo Zavrha, kjer je 18 m visok kovinski razgledni stolp, ki so ga postavili namesto lesenega v letu 1981, ter Štupičeva vila, kjer je občasno bival naš general Rudolf Maister.
Št. slik:49, zadnja dodana %14.%06.%2020 Št. ogledov albuma:2
|
|
|
|
|
|
Št. albumov:315 (št. strani:16) |
|
|
|
5 | |
|
|
|
|
|
|
Najnovejše slike - Pohodi |
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|
št. ogledov:1%10.%11.%2024
|
|